Na pobudo predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je v državnem zboru potekal posvet s področja varstva in zaščite živali. Slabih trideset nevladnih organizacij je predstavilo težave, s katerimi se spoprijemajo, ter pobude in rešitve, ki bi jih bilo po njihovem mnenju treba čim prej uresničiti. Predsednica državnega zbora je napovedala, da bo zakon o varstvu in zaščiti živali najverjetneje noveliran, predsednik vlade Robert Golob pa je pojasnil, da v koalicijskih vrstah že potekajo usklajevanja za sprejetje novih zakonskih predlogov.
Na pobudo predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je v državnem zboru potekal posvet z naslovom Za boljšo prihodnost živali. Žival je v Republiki Sloveniji po zakonodaji čuteče bitje, a stanje živali se s spremembo zakonodaje ni pretirano spremenilo, saj še vedno ostajajo lastnina, ki deluje v korist človeka, je poudarila Klakočar Zupančič. Dodala je, da skladno s slovensko ustavo živali ne uživajo pravic, zagotovljeno imajo le varstvo pred mučenjem zato vprašanje, ali bodo kdaj dobile pravice, ostaja odprto.
“Ker si želimo izboljšati varstvo in zaščito ter dobrobit živali v Sloveniji, bo zakon o varstvu in zaščiti živali najverjetneje noveliran,” je napovedala predsednica državnega zbora in dodala, da je zakon že v koalicijskem usklajevanju. V zakonu bi se tako skladno z njihovimi željami spremenilo predvsem delovanje zavetišč za male živali. Predvideva sprejetje ustreznega pravilnika za financiranje zavetišč ob ustrezni zakonski podlagi, saj želijo spodbujati posvojitve. Zakonski predlog predvideva tudi ustanovitev enega ali več zavetišč za rejne živali. Podrobnosti vrste in narave financiranja Klakočar Zupančič še ni predstavila, saj bo to, ali bo šlo za popolnoma javno zadevo ali za javno-zasebno partnerstvo, še stvar razprave. Je pa po njenih besedah že naročena študija, v kateri bodo preverili, kako je tovrstno področje urejeno v drugih evropskih državah. Slovenija bi bila namreč ena od prvih držav, ki imajo tovrstno zavetišče, saj večina evropskih držav problematiko rešuje na druge načine, je še pojasnila predsednica državnega zbora.
“Želimo si čipiranja in registra mačk, da bi omejili njihovo populacijo, pse želimo spraviti z verig oziroma jim zagotoviti življenjski prostor, ki jim bo omogočil zadostno gibanje, želimo si ustreznih nadzorov v klavnicah,” je naštevala Klakočar Zupančič in dodala, da takšnih posnetkov, kot smo jim bili priča pred kratkim, ne smemo več videti. “Če bomo naredili boljši svet za živali, bomo naredili tudi boljši svet za nas,” je še poudarila v zaključku.
Danes je potekal drugi v seriji posvetov, ki jih državni zbor organizira na pobudo predsednice državnega zbora Klakočar Zupančič. Oktobra lani so tako že pripravili posvet Za boljšo prihodnost otrok, na katerem so predstavili predloge za izboljšanje položaja predvsem otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev, letos pa naj bi pripravili še posvet o boju proti diskriminaciji v kakršnikoli obliki.
“Oblast še nikdar s takim posluhom za dobrobit živali”
Na posvet so bile vabljene različne nevladne organizacije, ki so predstavile izzive, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Med predstavniki nevladnih organizacij je med drugim spregovoril predstavnik Društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project oziroma Projekt transparentnosti živalskih obratov), v katerem s pomočjo posnetkov iz slovenskih živinorejskih obratov odpirajo vprašanja o stanju živinoreje pri nas in drugod po Evropi. Kot je poudaril govornik, bi bilo pomembno predvsem končati intenzivno živinorejo, a je hkrati dodal, da so spremembe na tem področju brez dolgotrajnega boja civilne družbe nedosegljive.
V društvu Čudežne zverinice – Magical Beast so opozorili na manko zakonodaje in izobraževanja na področju eksotičnih živali. V Društvu s hrti za hrte Slovenija so poudarili, da v Evropi hrte še vedno izkoriščajo za lov na živi plen ter pri hitrostnih dirkah, kjer njihovi lastniki kujejo dobičke na stavah. Sorodno stanje je pri konjskih dirkah. Tudi Slovenija posredno omogoča izkoriščanje teh živali, saj je na stavnicah na bencinskih servisih, v poštnih poslovalnicah ter drugod po državi mogoče staviti na tekme psov in konj. Kot je poudarila predstavnica društva, je podjetje, ki se v Sloveniji ukvarja s stavami na žive in virtualne dirke, le v letu 2021 zaslužilo 109 milijonov evrov bruto prihodkov.
Preberite še: Kruta usoda hrtov: konec kariere, konec življenja
V Društvu Slo Canis – Slovenskem združenju inštruktorjev za šolanje psov vodičev in psov – so poudarili, da Slovenija ni nikoli zares uveljavila pravega programa kompetenc inštruktorjev psov pomočnikov in izvedencev. V Društvu za dobrobit živali AniMa so izpostavili, da je zakon o zaščiti živali bolj kot živalim namenjen ljudem. Je pa predstavnica društva poudarila, da nevladne organizacije, ki se borijo za dobrobit živali, še nikdar niso naletele na tak posluh oblasti kot danes. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je opozorilo predvsem na manko zaščite rejnih živali in živali, na katerih se izvajajo testiranja.
V Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila so med drugim poudarili pomen sterilizacije in kastracije živali, ki vodita k zmanjševanju legel, ter hkrati opozorili na pomanjkljivo izobraževanje in nadzor nad tem področjem. Tudi v Društvu za zaščito konj in drugih živali so opozorili na pomanjkljiv inšpekcijski nadzor. V Društvu za zaščito živali Novo mesto in Društvu za zaščito živali Pomurja pa so opozorili na problematiko prostoživečih živali in živali v romskih naseljih.
V Društvu za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka so poudarili, da trenutno veljavna zakonodaja ne vključuje vseh živali, saj velja le za vretenčarje, torej večina nima nikakršne zaščite. V Zavodu Nastjina Barka opozarjajo na veliko količino lovnih prostoživečih živali, ki trpijo v agoniji, ker jim veterinarji ne smejo pomagati ali pa so predmet uboja lovcev, čeprav gre včasih za minorne poškodbe, ki bi jih lahko veterinarji oskrbeli brez večjih težav. V Ribiški zvezi Slovenije so ob ekstremnih vremenskih razmerah pozvali k spremembi upravljanja voda. V Slovenski zvezi za sokolarstvo in zaščito ptic ujed pa so opozorili na pomen spremembe odnosa do drugih živalskih vrst, saj je tudi drugim živalim treba omogočiti, da živijo skladno s svojimi potrebami.
Predstavnica Zavetišča Ljubljana je opozorila na pomanjkljivo kategorizacijo, saj se morajo posamezne kategorije podrobneje dodelati, da bi omogočili ustrezno obravnavo vseh živali. Na državni ravni pa po njihovem mnenju umanjka tudi zavetišče za eksotične in divje živali. V društvu Žverca, kjer vodijo tudi zavetišče za mačke, so izpostavili pomen umika oglaševanja živali prek neuradnih kanalov, saj na tak način ljubljenčka dobijo ljudje, ki niso pripravljeni na skrbništvo. V Zavodu PET, kjer se med drugim ukvarjajo s terapevtskimi psi, so opozorili, da na omenjenem področju zaradi manka zakonodaje terapije s pomočjo živali (pre)pogosto potekajo neustrezno. V Zadružni zvezi Slovenije pa so v zaključku predstavitve organizacij poudarili, da potrebujejo predvsem državno pomoč, da bi članom družinskih kmetij pri nas omogočili dostop do trga in krepitev njihove pogajalske pomoči.
Preberite še: Terapevtske živali: ko pomagajo dotiki, smrčki, griva, tačke in zaupanje
Šinko: Za obsežnejši nadzor smo kadrovsko podhranjeni
Kot je v razpravi pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, trenutni kadrovski obseg 193 uradnih veterinarjev ne dopušča obsežnejšega nadzora nad kratenjem pravic živali. V prihodnje se bodo na ministrstvu tako zavzemali za vzpostavitev zadostnega števila inšpektorjev, katerih primarno področje bo prav zagotavljanje dobrobiti živali. Kot je še poudarila Šinko, na ministrstvu menijo, da je trenuten obseg pooblastil za nadzor nad ustrezno zaščito živali zadosten, bi pa lahko v prihodnje na Nacionalnem centru za dobrobit živali več pozornosti posvetili ozaveščanju in izobraževanju o ustreznem ravnanju z živalmi.
“Kot ključnega deležnika vidimo nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, zato predlagamo izobraževanje članov nevladnih organizacij pri Nacionalnem centru za dobrobit živali. Tako bomo dobili dobro izobražen kader, ki bo lahko to znanje prenašal na širšo javnost,” je poudarila Šinko in dodala: “Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da živali niso igrače, ampak odgovornost.”
Po mnenju kmetijske ministrice zakonodaja s področja zavetišč ne terja sprememb, da bi lahko vzpostavili tudi zavetišča za rejne živali. Uprava za varno hrano je namreč že v postopku ureditve prostorov, ki bodo služili kot začasni hlevi, kamor bi se lahko namestilo odvzete rejne živali, ki jih uprava lastnikom odvzame zaradi slabega ravnanja. Kar zadeva nadzor v klavnicah, je Šinko poudarila, da število nadzorov v zadnjih letih narašča, standardi zaščite živali pri omamljanju pa se lahko izboljšajo s pomočjo ustreznega izobraževanja.
Celoten nagovor kmetijske ministrice Šinko si poglejte v spodnjem posnetku:
Ravnanje z živalmi največ pove prav o nas samih
Kot je Klakočar Zupančič pojasnila v uvodnem nagovoru, smo ljudje zavezani k zaščiti živali po največjih moralnih in etičnih standardih, saj živali ne morejo poskrbeti same zase in so ljudem prepuščene na milost in nemilost.
Kaj pa si želijo živali, ki so čuječa bitja? “Primerno obravnavo, skrb in nego, odsotnost trpinčenja, zanemarjanja in mučenja ter predvsem pri rejnih živalih smrt, ki ni brutalna in ki živali ne spravlja v neizmerno stisko pred samim biološkim koncem,” je naštela Klakočar Zupančič ter dodala, da je posvet tako v prvi vrsti priložnost za izmenjavo izkušenj in naslovitev izzivov ter učinkovito reševanje težav.
Kot je še spomnila, se je sama že ob začetku nastopa položaja predsednice državnega zbora zavezala, da bo področje izboljšanja varstva in zaščite živali ena njenih prioritet. Vloga raznolikih skupin in posameznikov pa je pri tem neprecenljiva, saj poznajo stanje na terenu, je še pojasnila in dodala, da je bil odziv izjemen in jim vseh interesentov zaradi časovnih omejitev ni uspelo vključiti v dnevni red. “Aktualna zakonodaja že zdaj predvideva številne dobre rešitve, ki pa se žal v praksi ne izvajajo dosledno,” je še nadaljevala Klakočar Zupančič in dodala, da je določena področja treba spremeniti, zanje zagotoviti dodatna sredstva, pa tudi kadrovsko okrepitev.
Preberite še: Degenerirane pasme, nehumani prevozi, privezovanje … Kako skrbimo za živali?
Pirc Musar: Živali niso naše igračke
“Moje osnovno vodilo je načelo dostojanstva za vse, za vsakega posameznika, pa tudi okolje, ki nas obdaja. Na planetu ljudje nismo sami, temveč si ga delimo z vsemi živimi bitji, tudi z rastlinami in živalmi,” je uvodoma pojasnila predsednica republike Nataša Pirc Musar in spomnila, da škodljivi vplivi na okolje s seboj nosijo veliko odgovornost človeka. Kot je v nadaljevanju poudarila, živali nikakor niso “naše igračke”, na katere bi lahko kar pozabili, ko se jih naveličamo. “Živali niso stvari, tudi naša zakonodaja je živali pripoznala kot čuteča bitja,” je spomnila Pirc Musar in dodala, da se Slovenija ponaša z izjemno biotsko raznovrstnostjo v globalnem merilu, kar nas uvršča med vroče toke biotske raznovrstnosti na Zemlji.
“Sobivanje z živalmi je izjemno pomembna tema, zato je prav, da se začenja razpravljanje o tej temi,” je nadaljevala predsednica republike in pozdravila, da se te tematike lotevajo na vključujoč način z vsemi deležniki. Politika pa mora znati spodbuditi vse nevladnike in organizacije, ki se ukvarjajo s temi težavami. “Tisti posameznik, ki ne mara sočloveka, ne mara niti živali. Tisti posameznik, ki nima rad živali, me ne bo prepričal, da ima rad sočloveka,” je v nagovoru še dejala Pirc Musar.
“Včasih poleg motivacije potrebujemo tudi prisilo”
Predsednik vlade Robert Golob je v nagovoru poudaril, da so v koaliciji zavezani temu, da v svojem mandatu povečajo zaščito vseh živali, ne le tistih, ki so najbolj vidne. “Res pa je, da samo sprememba zakonov včasih ni dovolj. Treba bo spremeniti tudi odnos ljudi do živali,” je poudaril premier in dodal, da zaradi tega morda ljudje včasih poleg motivacije potrebujemo tudi prisilo. Kaj je tisto, kar si živali zaslužijo, se je vprašal Golob ter dejal, da predvsem humanost. “Humanost je beseda, ki definira nas, ne njih, torej se začne pri nas,” je poudaril in dodal, da se humanost in dobrota kažeta prav v odnosu do najranljivejših.
“Kar zadeva zakonodajo, bi rad napovedal pripravo novih zakonskih predlogov, ki so že v usklajevanju in za katere verjamem, da bodo v koalicijskih vrstah naleteli na široko podporo,” je še pojasnil predsednik vlade. “Verjamem, da bomo našli široko podporo, da psi nikoli več ne bodo na verigah in da druge živali ne bodo več v kletkah,” je nadaljeval Golob in spomnil tudi na zavezo o ustavitvi državnih zavetišč za male ter zavetišč za rejne živali.
Preberite še: Tako ljubek sem, a kaj ko ne morem dihati
Lotrič ostro proti uporabi pirotehnike
Naknadno je prisotne nagovoril tudi Marko Lotrič. Kot je poudaril novoizvoljeni predsednik državnega sveta, moramo nujno nasloviti bivanjske razmere živali, tako pri rejnih kot tudi domačih in divjih živalih. “Nujno je treba govoriti o nedopustnih praksah pri ravnanju z živalmi, škodljivih posledicah pasemske vzreje, etičnih dilemah pri skrbi za udomačene in nujnosti zagotavljanja napredka pri izboljševanju njihovega počutja,” je poudaril Lotrič in dodal, da pri tem ne smemo razlikovati med hišnimi ljubljenčki in živalmi, ki jih gojimo za prehrano.
Kot je še poudaril Lotrič, je za varstvo živali poskrbljeno tudi z zakonodajne strani, slabo ravnanje z živalmi pa mora enkrat za vselej postati zavržno dejanje, ki ga kot družba ne smemo tolerirati. V zaključku govora je izpostavil še škodljive posledice uporabe pirotehničnih sredstev in se zavezal, da se bo sam še ostreje boril za prepoved njihove uporabe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje