Predsednik republike Borut Pahor se je na svoj zadnji uradni obisk v tujini na funkciji predsednika za dva dni odpravil na Hrvaško. Tam se je srečal s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem, predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, sprejela ga bo tudi direktorica Muzeja sodobnih umetnosti Zdenka Badovinac. V torek se bo srečal še s predstavniki vodilnih podjetij iz obeh držav.
Predsednik republike Borut Pahor se je na povabilo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića odpravil v Zagreb na dvodnevni državniški obisk. To je njegov zadnji uradni obisk v tujini na funkciji predsednika republike. Začel se je s sprejemom z vojaškimi častmi na Pantovčaku, ki mu je sledil pogovor z Milanovićem, nato pa plenarno zasedanje delegacij obeh držav.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se na povabilo predsednika Republike Hrvaške Zorana Milanovića mudi na državniškem obisku v Republiki Hrvaški. Uradni sprejem z vojaškimi častmi na Pantovčaku. 🇸🇮🤝🇭🇷 pic.twitter.com/lrrU3pdC9U
— Borut Pahor (@BorutPahor) November 28, 2022
Pahor: Določila arbitraže bodo prej ali slej veljala
Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative, je po srečanju z Milanovićem sporočil Pahor. Odnose med državama sta predsednika ocenila kot odlične in se strinjala, da sta k temu prispevala tudi sama. “Predsedniki vlad urejajo odnose, predsedniki držav ustvarjajo atmosfero med dvema državama. Kolikor je bilo v moji moči, sem si kot premier in predsednik države prizadeval, da bi imeli urejene odnose,” je izjavil Pahor. Ocenil je, da je od leta 2010 do danes spremenil ozračje odnosov med obema narodoma in državama.
“Odnosi Zagreba in Ljubljane so izjemno pomembni in imajo posebno težo. Moramo delati na tem, da bi bili takšni, kot so danes,” je dejal Milanović. Dodal je, da je podpisu arbitražnega sporazuma sledilo obdobje vzponov in padcev v odnosih med državama, v zadnjih dveh letih pa gre za kontinuiteto “odličnih odnosov”. “Slovenija je najboljša hrvaška soseda,” je ocenil. Milanović je dodal, da ima tako kot Pahor tudi on misijo braniti interese svoje države in naroda v mednarodnih okvirih. “Ko sem bil prisiljen umakniti Hrvaško iz arbitražnega sporazuma, je nastala malo neugodna situacija, a so bili potem ti odnosi vedno boljši,” je ocenil Milanović. “Slovenija je odličen sosed. Če sem k temu prispeval vsaj malo, mislim, da si zaslužim pozitivno oceno.”
Pahor je čestital Hrvaški za skorajšen vstop v schengensko in evrsko območje. “Kot predsednik vlade sem si prizadeval, da bi Hrvaška postala članica Evropske unije,” je spomnil. “Prepričan sem, da bodo določila arbitražnega sporazuma prej ali slej veljala, ker ni nobene dobre ali boljše alternative,” je dodal in poudaril, da nikoli ni bil proti vstopu Hrvaške v schengensko ali evrsko območje. Pahor je izjavil, da je zelo ponosen na to, kaj kot predsednik vlade in predsednik države zapušča glede odnosov med obema narodoma in državama. “Ko govorimo o arbitražnem sporazumu, govorimo o sporazumu, ki je rešil vprašanje blokade. Zelo je pomembno, da imamo pred očmi tudi moralno razsežnost svojih dejanj. Vedno bi rad, da si Slovenci in Hrvati zapomnijo eno stvar – da na koncu vseh koncev pri rešitvi blokade ni bila bistvena Evropska unija niti ZDA niti Švedska kot posrednik, ampak smo to vprašanje rešili sami, Slovenci in Hrvati, z zaupanjem, ki ga je bilo treba zgraditi,” je poudaril.
Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe o meji med državama, s katero sta državi prvič določili mejo na morju. Za Slovenijo je razsodba dokončna in jo izvaja.
“Z Milanovićem sva se vedno pogovarjala, ne glede na razlike, ki so med nama,” je dodal predsednik države, ki se je kolegu zahvalil za pomoč pri nadaljevanju pobude Brdo-Brioni. “Želimo, da bi bila perspektiva tega področja evropska. Upam, da bo do konca tega leta Evropski svet dal zeleno luč za vizumsko liberalizacijo za Kosovo, za dodelitev statusa kandidatke za članico EU Bosni in Hercegovini, da bo evropski širitveni proces šel naprej. V ospredju pogovorov z Milanovićem so bile poleg krepitve sodelovanja na različnih področjih tudi aktualne mednarodne teme, zlasti ruska agresija na Ukrajino in energetska varnost. Kot sovoditelja pobude Brdo-Brioni sta posebno pozornost namenila tudi razmeram na Zahodnem Balkanu in evropski perspektivi držav v regiji.
Tudi o energetski krizi
Predsednika sta govorila tudi o energetski krizi. “V kriznih situacijah se vedno pokaže, kako pomembna je atmosfera med državama in narodoma. Ker je atmosfera zdaj zelo dobra, kjer je medsebojno zaupanje, podpiranje, je možno najti rešitve out of the box, rešitve, ki gredo v vzajemno korist. Tako je tudi pri vprašanju energetske krize,” je povedal Pahor in izrazil prepričanje, da bosta oba predsednika vlad ali pristojna ministra v kratkem podpisala solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom.
Milanović pa je izpostavil, da so vprašanja, povezana z energetsko krizo, “majhni problemi v primerjavi s problemi ljudmi, ki živijo v Ukrajini”. “Zato imam problem govoriti o teh stvareh popolnoma ločeno, ker je vse povezano,” je dejal in poudaril, da je del energetske varnost to, da podjetja ne propadejo. “Vse ostalo je obstransko,” je dodal. Pri tem je ocenil tudi, da sankcije zahoda proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini ne delujejo. “Niso delovale niti proti mali Srbiji in ne bodo delovale niti proti tej pošasti. Ukrepe, ki jih sprejemamo, pa sprejemamo zato, da imamo čisto vest. Mislim pa, da je moja vest čista, moja in vaša,” je izjavil.
To je bilo Pahorjevo petinpetdeseto dvostransko srečanje s hrvaškimi predsedniki, odkar je na položaju. Na povabilo hrvaških predsednikov Iva Josipovića, Kolinde Grabar Kitarović in Milanovića je Hrvaško v zadnjem desetletju obiskal petindvajsetkrat. Hrvaški predsedniki so se na njegovo povabilo v Sloveniji mudili triindvajsetkrat.
Današnji uradni obisk na Hrvaškem je Pahorjev drugi uradni obisk na Hrvaškem in obenem zadnji uradni obisk v tujini v njegovem predsedniškem mandatu.
Po pogovoru z Milanovićem se je Pahor srečal še s predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Jandroković, s katerim sta se pogovarjala o energetiki, vojni v Ukrajini in gospodarskem sodelovanju, se je zahvalil Sloveniji za podporo pri vstopu Hrvaške v evrsko območje ter izrazil pričakovanje o nadaljnji podpori Slovenije za polnopravno članstvo v schengenskem območju in v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so sporočili iz sabora.
Pahor in Milanović se bosta danes udeležila posebnega sprejema v Muzeju sodobnih umetnosti, ki je ena najbolj prepoznavnih kulturnih institucij v Zagrebu, trenutno pa ga vodi direktorica iz Slovenije, Zdenka Badovinac.
Predsednika si bosta ogledala razstavljena umetniška dela, nato pa se bosta srečala z umetniki in predstavniki kulturnih institucij obeh držav, ki s svojim delom in medsebojnim sodelovanjem prispevajo k živahni izmenjavi kulturnih odnosov med državama.
V torek na Hrvaškem tudi gospodarski minister Han
V torek se bo Pahor srečal še s predstavniki vodilnih podjetij iz obeh držav. Z Milanovićem se bo najprej udeležil poslovnega dogodka Business Meets Politics – Srečanje s predsednikoma – Energetika danes in jutri. Na dogodku bo poleg predstavnikov slovenskih in hrvaških podjetij tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han.
Ob koncu obiska se bo Pahor ustavil v zagrebškem živalskem vrtu, kjer bo izročil panjsko končnico direktorju živalskega vrta Damirju Skoku in s tem mestu Zagreb simbolično predal slovenski čebelnjak. Ob predaji tega darila bodo navzoči tudi predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje