Menu Item
Invazivne tujerodne vrste organizmov ogrožajo naravo, gospodarstvo, prehransko varnost in človeško zdravje, opozarjajo avtorji najnovejše in najobširnejše tovrstne študije. Intenzivno se širijo po vseh predelih sveta in so eden ključnih dejavnikov, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti, od katere je "odvisen obstoj človeštva". V številkah njihovi negativni vplivi na letni ravni povzročijo več sto milijard evrov škode v gospodarstvu po vsem svetu.
Medvladna znanstveno-politična platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) je v začetku septembra objavila študijo o invazivnih tujerodnih vrstah organizmov. Kot je zapisala, pomenijo resno globalno grožnjo, ki se je pogosto ne zavedamo in je podcenjena.
Človek je s svojimi dejavnostmi, v zadnjih letih predvsem s potovanji in trgovino, v okolje vnesel več kot 37.000 tujerodnih vrst v različne regije in ekosisteme po vsem svetu. Njihovo število pa iz leta v leto skokovito raste. Znanstveniki letno potrdijo kar 200 novih tujerodnih vrst. Strokovnjaki razpolagajo s študijami, ki dokazujejo negativne vplive za več kot 3.500 teh vrst. Negativne posledice so vidne v škodi, ki jo povzročajo naravi, posledično pa to prizadene tudi ljudi in kakovost življenja.
Profesorica in ena od avtoric študij Helen Roy pravi, da je prihodnost “skrb vzbujajoča”. “Če bomo nadaljevali po običajnem scenariju, se bo skupno število invazivnih vrst še naprej povečevalo s takšno hitrostjo kot do zdaj,” pojasni.
Avtorji raziskave opozarjajo, da je skupna številka najverjetneje še podcenjena in se bo v prihodnje strmo povečevala. Med invazivnimi vrstami so na svetu prepoznali 1.061 tujerodnih rastlin, 1.852 tujerodnih nevretenčarjev, 461 tujerodnih vretenčarjev in 141 tujerodnih mikrobov.
“Podnebne spremembe bodo razmere še poslabšale,” nadaljuje profesorica in avtorica študije, ki se navezuje na izsledke poročila, v katerem avtorji navedejo, da bo prav interakcija podnebnih sprememb in invazivnih tujerodnih vrst še okrepila njihove učinke. Invazivne tujerodne vrste lahko v kombinaciji s podnebnimi spremembami med drugim prispevajo k še intenzivnejšim in pogostejšim požarom, pri čemer se, poleg ostalih uničujočih posledic za človeka, v ozračje spusti še več ogljikovega dioksida.
Kaj so invazivne tujerodne vrste?
V biologiji z izrazom tujerodna vrsta poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Najdemo jih v različnih skupinah organizmov, vse od virusov, gliv, rastlin do živali.
Invazivna tujerodna vrsta je po definiciji konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali vrste. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) pa uporablja še širšo definicijo, ki opozarja, da invazivne vrste ogrožajo tudi zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno biotsko raznovrstnost, pojasnjujejo na spletni strani Tujerodne vrste Gozdarskega inštituta Slovenije.
Tujerodna vrsta postane invazivna, ko se naseli na novem območju in negativno vpliva na tamkajšnjo biotsko raznovrstnost in ekosisteme, vključno z načinom življenja ljudi, so poročali na CNN.
“Globalen izvor, a lokalne posledice”
Ne gre samo za problem nekoga drugega, je jasen profesor Anibal Pauchard, še eden od avtorjev študije. “Čeprav se posamezne vrste, ki povzročajo škodo, razlikujejo od kraja do kraja, gre za tveganja in izzive, ki imajo globalen izvor, a zelo lokalne posledice, s katerimi se soočajo ljudje v vseh državah, iz vseh okolij in v vseh skupnostih – celo Antarktika je prizadeta,” pojasni.
Invazivne vrste v Sloveniji
V Sloveniji so na seznamu invazivnih vrst med drugimi nutrije, njihov odlov pa je v letošnjem poletju v javnosti sprožil nemalo trenja. O razlogih za njihov odlov smo se na N1 pogovarjali s Sonjo Rozman iz Zavoda za varstvo narave. V registru invazivnih tujerodnih vrst najdemo tudi tigrastega komarja, ki med drugim sodi med posredne prenašalce virusov denga. V Sloveniji resnih težav s komarji še nismo imeli, za dezinsekcijo pa so se morali odločiti v nekaterih drugih evropskih državah.
Drugod po svetu, kot poroča CNN, težave na primer povzročajo rjave drevesne kače na pacifiškem otoku Guam, ki so uničile celotno populacijo ptic. Pred kratkim pa so v predmestju mesta Sirakuze na Siciliji prvič odkrili več mravljišč ene najbolj invazivnih vrst na svetu – rdeče ognjene mravlje.
Invazivne tujerodne vrste so prispevale 60 odstotkov izumrtij vseh živih bitij
Profesorica Roy pove, da “invazivne tujerodne vrste predstavljajo ogromno grožnjo biotski raznovrstnosti in lahko povzročijo nepopravljivo škodo v naravi, vključno z izumrtjem lokalnih in globalnih vrst, ogrožajo pa tudi človeško dobrobit”.
Invazivne tujerodne vrste so same ali v kombinaciji z ostalimi dejavniki povzročile 60 odstotkov izumrtij živih bitij, ugotavljajo v najnovejši raziskavi. Čeprav imajo od nekaterih invazivnih vrst človek in ostali organizmi tudi koristi, pa avtorji raziskave opozarjajo, da koristi ne izničijo oziroma prekosijo njihovih negativnih lastnosti.
Invazivne tujerodne vrste so eden od petih najpomembnejših neposrednih dejavnikov na svetu, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti. Med ostale štiri uvrščamo spremembe v rabi tal in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe in onesnaževanje.
Biotska raznovrstnost človeštvu zagotavlja čist zrak, svežo vodo, kakovostno prst in opraševanje poljščin, pomemben prispevek pa ima tudi v boju proti podnebnim spremembam in zmanjševanju učinkov naravnih nesreč. Je ključni kazalnik zdravja ekosistemov in omogoča, da lahko narava deluje v ravnovesju. Že izginotje ene vrste lahko poruši to ravnovesje, kar povzroči dolgoročne negativne posledice na prehransko verigo.
Strokovnjaki poudarjajo, da niso vse tujerodne vrste invazivne, gre zgolj za podskupino tujerodnih vrst, ki se je uveljavila in se širi po različnih delih sveta in povzroča negativne posledice za ljudi, naravo in ostala živa bitja. Treba se je zavedati tudi, da so najbolj ogroženi staroselci in ostale skupine ljudi, katerih življenje in dobrobit sta še posebej odvisna od narave, še pojasnjujejo.
395 milijard evrov škode letno
Strokovnjaki so poleg dramatičnih groženj biotski raznovrstnosti in ekosistemov razkrili tudi izjemno visoke številke gospodarske škode, ki jo povzročajo invazivne vrste. Po njihovih strokovnih izračunih so leta 2019 presegle 423 milijard dolarjev (nekaj manj kot 395 milijard evrov) na leto, od leta 1970 pa so se stroški v vsakem desetletju še početverili, so zapisali.
Najobsežnejša takšna študija je nastajala več kot štiri leta in pol in je rezultat več kot 86 strokovnjakov iz 49 držav. Med drugim so pomemben del prispevala tudi staroselska ljudstva in lokalne skupnosti.
Kako naprej?
Na mestu je vprašanje, kako se spoprijeti z izzivom, pred katerega nas postavljajo te invazivne vrste. Strokovnjaki s prstom kažejo na nezadostne ukrepe za reševanje te problematike. Svojo trditev zagovarjajo z dejstvom, da ima 80 odstotkov držav v svojih nacionalnih načrtih za biotsko raznovrstnost med cilji navedene tudi tiste, ki se nanašajo na upravljanje invazivnih vrst, zgolj 17 odstotkov pa ima tudi zakone ali predpise, ki posebej nagovarjajo prav to vprašanje. 45 odstotkov vseh držav v spopadanje z invazivnimi vrstami ne vlaga sredstev.
Vse pa le ni tako negativno. Dobra novica, kot pravi profesor Pauchard iz Čila, je ta, da skoraj za vsak kontekst in situacijo obstajajo orodja za upravljanje in ciljni ukrepi, ki delujejo. “Preventiva je absolutno najboljša rešitev,” pravi, ki je tudi “stroškovno najbolj učinkovita možnost, vendar pa so v določenih primerih učinkoviti tudi izkoreninjenje, omejevanje in nadzor.”
Napredek v boju proti invazivnim tujerodnim vrstam je dosegljiv
“Eno najpomembnejših sporočil je, da je ambiciozen napredek v boju proti invazivnim tujerodnim vrstam dosegljiv,” pove profesor Peter Stoett in pojasni, da je k problemu treba pristopiti celostno in upoštevati kontekst. Nujno je upoštevati specifike posameznih držav in sektorjev, ki so vključeni v zagotavljanje biološke raznovrstnosti, vključno s prevozniki in svetovno trgovino, zdravjem ljudi in živih organizmov, gospodarskim razvojem in ostalim. Priti mora do medsebojnega sodelovanja, je jasen.
Poročilo vsebuje pomembne dokaze, orodja in rešitve, s katerimi bi si pri spopadanju z invazivnimi tujerodnimi vrstami lahko pomagale vlade po vsem svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!