Zaradi nesoglasij med Plenkovićem in Milanovićem Hrvaška brez 40 veleposlanikov

Svet 05. Okt 202213:13
Zoran Milanović in Andrej Plenković
Foto: PROFIMEDIA

Hrvaška je zaradi nesoglasij med predsednikom Zoranom Milanovićem in premierjem Andrejem Plenkovićem že mesece brez več veleposlanikov in konzulov s polnimi pooblastili. Vlada na prosta mesta na veleposlaništva pošilja odpravnike poslov, Milanović pa opozarja diplomate, da v tem primeru ne morejo računati na njegov podpis.

“Vsak, ki bo privolil v to, da bo postal Plenkovićev lažni ambasador in bo odšel za odpravnika poslov, nikoli ne bo ambasador, ker ne bo dobil mojega podpisa,” je v torek po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal Zoran Milanović.

Dodal je, da premier in vladajoča stranka HDZ pošiljata svoje ljudi na veleposlaništva, da tam prevzamejo funkcijo odpravnika poslov, s tem pa želita zaobiti predpise, ustavne obveznosti in dolžnosti.

“Ne nasedajte temu. Kdor bo nasedel, ne more reči, da ni bil opozorjen. Vsak, ki bo privolil biti Plenkovićev lažni ambasador, to dela pri polni zavesti, da manipulira in izigrava zakon, in ne bo dobil mojega podpisa,” je bil jasen Milanović.

Vprašanje imenovanja veleposlanikov je že dolgo predmet nesoglasij med hrvaško vlado in predsednikom države, ki sta odgovorna za pošiljanje diplomatov v tujino. Po hrvaški ustavi končno odločitev o imenovanju in odpoklicu vodij diplomatskih misij v tujini namreč sprejme predsednik republike ob predhodnem sopodpisu predsednika vlade. Kandidate za veleposlaniška mesta predlaga vlada ob posvetovanju s pristojnim odborom v hrvaškem saboru.

Že dve leti brez imenovanja novih veleposlanikov

Trenutno so razmere kritične za skoraj 40 veleposlaniških mest ali mest generalnih konzulov, so pred kratkim opozorili pri hrvaškem časniku Večernji list. Med drugim so še vedno nezasedena veleposlaniška mesta v Parizu, Vatikanu, Vilniusu, štiriletni mandat pa se je iztekel tudi veleposlanikom v nekaterih drugih pomembnih državah ali organizacijah. Hrvaška tako trenutno nima veleposlanika s polnimi pooblastili v Washingtonu, Tokiu, v Rimu, Londonu, New Delhiju, Dohi in Bratislavi ter pri zvezi Nato.

Edini hrvaški diplomat, o katerem sta se že pred več kot dvema letoma dogovorila Andrej Plenković in Milanović, je veleposlanik v Srbiji Hido Biščević. Od tedaj se nista uskladila o nobenem drugem imenu več.

Plenković je nekatere pretekle Milanovićeve predloge označil za nesprejemljive, medtem ko Milanović ves čas ponavlja, da želi preprečiti HDZ, da zaseže vse, kar lahko. Dodal je, da želi kandidate razporediti tako, da se ve, kdo odgovarja komu.

Vlada je Milanovićevo zahtevo, da se imenovanje veleposlanikov porazdeli med Pantovčak in Banske dvore oziroma da predsednik države in premier izbereta vsak svoje veleposlanike, označila za poskus predsednika, da veleposlanike spremeni v nekaj, kar ne bi smeli biti, oziroma za primer slabe prakse, ki je v nasprotju z ustavo. Ta namreč določa, da premier in predsednik soodločata o zunanji politiki.

Zadnje večje imenovanje veleposlanikov se je zgodilo ob koncu leta 2018 oziroma v začetku leta 2019, ko je bila predsednica države Kolinda Grabar Kitarović. Med več kot desetimi veleposlaniki, ki jih je tedaj imenovala predsednica, je bil januarja 2019 tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigić.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar