Pulj in Split, temperatura morja 28 stopinj Celzija. Komiža, temperatura morja 27 stopinj Celzija, Rab in Rovinj 26, Malinska pa 25 stopinj Celzija. Temperature brez primere so presenetile tudi znanstvenike, ki z nejevero opazujejo, kako hitro se spreminja sestava vrst v Jadranskem morju.
Tako visoke temperature morja so nenavadne za to obdobje, saj jih po navadi pričakujemo nekoliko kasneje, je za N1 Zagreb dejal Alen Soldo, strokovnjak z Univerze za pomorske študije v Splitu.
Morski organizmi, predvsem tisti v zgornjih plasteh morja, so večinoma odvisni od temperature, ki narekuje njihovo prehranjevanje, razmnoževanje in gibanje. Če temperatura moti gibanje ene vrste, zagotovo vpliva na gibanje druge vrste, na primer predatorja. Vse to vpliva na kompleksen morski ekosistem, ki je drugačen od običajnih okolij, opozarja Soldo, poroča nova.rs.
Trend segrevanja ne kaže na nič dobrega. Če se bo nadaljeval in bo višja temperatura prodrla tudi v globlje plasti, lahko to zagotovo vodi v nepredstavljive posledice, predvsem za organizme, ki živijo na morskem dnu in so zelo občutljivi. Visoka temperatura v njihovem življenjskem prostoru lahko zanje pomeni tudi smrt, opozarja Davor Lučić z Inštituta za morje in priobalni pas Univerze v Dubrovniku. Ko gre za nove vrste, ki prihajajo v Jadran zaradi segrevanja morja, je Lučić opozoril, da to pomeni nevarnost, saj so ti organizmi vsiljivci.
Znanstveniki poudarjajo, da se zaradi globalnega segrevanja od leta 2016 v Jadranskem morju pojavljajo nenavadne ribe in meduze, ki prihajajo iz toplih morij prek Sueškega prekopa in Gibraltarske ožine v Sredozemsko morje.
Prof. dr. Marcelo Kovačić iz Prirodoslovnega muzeja na Reki je za HRT povedal, da so potrebna globalna prizadevanja, da bi zaustavili naraščanje temperature ter zraka in morij v svetu. Kar se nam zdi majhna sprememba – pol stopinje ali ena stopinja – pravzaprav pomeni ogromno za “prebivalce” morja.
Dobra stran je, da Jadransko morje še vedno sodi v kategorijo najčistejših morij. Kar zadeva evropsko povprečje, je Hrvaška obala za deset odstotkov boljša od ostalih obal v EU, je dejala prof. dr. Darija Vukić Lušić z Zavoda za javno zdravje Primorsko-goranske županije. A vse bolj verjetno je, da prihodnje generacije ne bodo poznale sardel, temveč domače tropske ribe, ki so danes za nas eksotične, poroča HRT.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!