Menu Item
Finska premierka Sanna Marin se je na Švedskem sestala s švedskim kolegom Ulfom Kristerssonom, ena od glavnih tem njunih pogovorov pa je bil zastoj pri sprejemu držav v Nato.
Finska premierka Sanna Marin in njen švedski kolega Ulf Kristersson sta danes izjavila, da bosta njuni državi ne glede na nasprotovanje Turčije v Nato vstopili skupaj. Pot, ki se je začela, se mora nadaljevati z “roko v roki”, je v Stockholmu dejala Marin in dodala, da je skupni vstop v interesu vseh, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odkar je 21. januarja na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu švedsko-danski desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana, je Ankara že večkrat opozorila, da bi Turčija lahko ratificirala le vstop Finske v Nato. Zaradi incidenta je Turčija minuli teden tudi preložila nov krog pogovorov z nordijskima državama. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v sredo znova zagrozil, da bi Ankara lahko vstop Finske v zavezništvo potrdila brez Švedske. Pristopni proces Finske je ob tem ocenil kot pozitiven, Švedski pa je sporočil, naj se ne trudi zaman.
“Na to pot smo se podali skupaj. In skupaj tudi zaključujemo pot do članstva,” je danes dejal Kristersson, medtem ko je Marin poudarila, da ji ni všeč, da se Švedsko prikazuje kot “nekakšnega problematičnega otroka v razredu”, navaja dpa. Po besedah finske premierke obe državi izpolnjujeta vse pogoje za članstvo, izrazila pa je tudi prepričanje, da bodo kmalu vse članice Nata ratificirale njuna pristopna protokola.
Večina Fincev za sprejem Finske v Nato tudi brez Švedske
Večina Fincev sicer meni, da bi morala Finska sama postati članica Nata, če bi se sprejem Švedske zavlekel, kaže danes objavljena anketa v finskem dnevniku Ilta-Sanomat.
Na vprašanje, ali bi morala Finska počakati na Švedsko, če bi njen ratifikacijski proces za sprejem v Nato potekal dlje zaradi na primer nasprotovanja Turčije, je 53 odstotkov vprašanih namreč odgovorilo, da ne. Samo 28 odstotkov jih je menilo, da bi morali nordijski državi skupaj postati članici zavezništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Anketo je izvedla agencija Taloustutkimus za dnevnik Ilta-Sanomat med 1021 Finci v obdobju med 30. januarjem in 1. februarjem.
Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja lani zaprosili za članstvo v Natu. Njuna pristopna protokola je doslej ratificiralo 28 od 30 članic Nata, proces pa trenutno blokira Turčija, ki je od držav med drugim zahtevala izročanje članov ali simpatizerjev Kurdske delavske stranke in vpletenih v poskus državnega udara leta 2016.
Turčija na pogovor poklicala zahodne veleposlanike
Turške oblasti so sicer danes na pogovor poklicale veleposlanike devetih zahodnih držav in obsodile množično zapiranje evropskih konzulatov v Istanbulu. Konzulate je doslej zaprlo najmanj sedem evropskih držav zaradi zvišanega tveganja napada v luči sežiga Korana na Švedskem. Po navedbah neimenovanega diplomatskega vira so se sestanka na turškem zunanjem ministrstvu udeležili veleposlaniki in visoki predstavniki Belgije, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Švedske, Švice in ZDA.
Zaprtje konzulatov je danes ostro obsodil turški notranji minister Süleyman Soylu. Prepričan je, da gre za poskus vplivanja na prihajajoče predsedniške in parlamentarne volitve. Cilj Zahoda pa je tudi pritisniti na Turčijo, naj omili svoje kritike nedavnega sežiga Korana na Švedskem ter reši spor glede vstopa Finske in Švedske v Nato, je dejal. “Proti Turčiji vodijo psihološko vojno. Poskušajo nas destabilizirati,” je še dodal.
Tiskovni predstavnik vladajoče stranke Erdogana Omer Celik pa je medtem Zahod obtožil neodgovornega ravnanja. “Nekatera veleposlaništva dajejo izjave, s katerimi vzbujajo zaskrbljenost glede varnostnih razmer v naši državi. Takšno neodgovorno ravnanje je nesprejemljivo,” je poudaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje