Prevelik javni dolg v ZDA postaja vse bolj pereč notranjepolitični problem, ki pa bi lahko, če demokrati in republikanci v kratkem ne bodo našli rešitve, prvič pripeljal do tega, da bo ameriški vladi zmanjkalo denarja za plačevanje obveznosti. Posledice tega bi bile po besedah ameriške finančne ministrice Janet Yellen "katastrofalne". Ne le za ZDA, temveč tudi za svetovni finančni sistem.
ZDA so januarja dosegle zgornjo mejo višine javnega dolga, ki jo določa zakon; ameriški dolg je torej dosegel višino 31.400 milijard ameriških dolarjev oziroma 120 odstotkov letnega BDP (za primerjavo: slovenski javni dolg znaša 70 odstotkov letnega BDP). Medtem ko o problemu kar nekaj časa ni bilo veliko slišati – finančno ministrstvo je razmere začasno obvladalo z “izrednimi ukrepi” –, pa je v zadnjih dneh prevelik javni dolg ena od glavnih skrbi ameriškega političnega vrha. Ministrica za finance Janet Yellen je namreč opozorila, da bi vladi lahko že 1. junija zmanjkalo denarja za poravnavo sprotnih obveznosti, kot so plače javnih uslužbencev.
Tako je zdaj na potezi ameriški kongres: povišati mora dovoljeno zgornjo mejo višine dolga. A to, kot vse kaže, ne bo preprosto.
Da bo pot do rešitve vprašanja višine ameriškega zunanjega dolga še trajala, je nakazalo torkovo srečanje v Beli hiši, ko se je ameriški predsednik Joe Biden sestal s predstavniki ameriškega kongresa: predsednikom predstavniškega doma, republikancem Kevinom McCarthyjem, vodjo demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeemom Jeffriesom, vodjo demokratske večine v senatu Chuckom Schumerjem in vodjo republikancev v senatu Mitchem McConnllom. V pogovoru niso dosegli napredka, ponovno pa bodo za skupno mizo sedli v petek.
PROFIMEDIA
Nezmožnost plačevanja obveznosti za predsednika Bidna, kot je poudaril po navedbah ameriških medijev, ne pride v poštev. Podobno je ocenil tudi vodja republikanske manjšine v senatu McConnell. “ZDA ne bodo prišle do točke nezmožnosti plačevanja obveznosti. Še nikoli niso in nikoli ne bodo. Ampak volitve imajo posledice. Zdaj, v nasprotju z lani, vladamo razdeljeno,” je povedal po navedbah CNN. Predsednik predstavniškega doma McCarthy je medtem komentiral, da dela vse, kar lahko, da bi se izognili nezmožnosti plačevanja.
Zgornja meja javnega dolga je najvišja vsota, do katere se lahko zadolži zvezna ameriška vlada za financiranje obveznosti, ki so že odobrene, navaja CNN. Povišanje zgornje višine dolga avtomatsko ne pomeni možnosti za nove izdatke. Po navedbah tiskovne agencije Reuters si ameriško finančno ministrstvo na vsak dolar, ki ga porabi, izposodi 20 centov. Ameriški upniki so različni, med tujimi državami pa sta največji ameriški upnici Japonska in Kitajska.
Zakaj kongres preprosto ne poviša zgornje meje javnega dolga?
Republikanci v ameriškem kongresu povišanje zgornje meje višine javnega dolga pogojujejo z zmanjšanjem porabe javnega denarja. Izhodišče za njihova pogajanja je tako predlog zakona, ki ga je predstavniški dom, kjer imajo večino, potrdil konec aprila.
Nasprotno Biden in njegovi demokratski kolegi v kongresu vztrajajo, da je treba najprej povišati zgornjo mejo višine javnega dolga, šele nato pa bi se pogovarjali o porabi denarja. “Kot vselej ponavljam, pogovarjajmo se o tem, kje bomo zmanjšali porabo, kaj moramo ohraniti, kje še lahko zberemo denar in kako bi zmanjšali primanjkljaj, da vzpostavimo fiskalni red. A v vmesnem času moramo poskrbeti, da nezmožnost plačevanja obveznosti ne bo več grožnja,” je v torek po navedbah CNN povedal predsednik ZDA.
Biden se seveda zaveda, kako zelo politično je vprašanje višine ameriškega javnega dolga. Kot je komentiral, se je v zadnjih dneh oziroma tednih med drugim zvrstilo kar nekaj “politike” in nekakšnega ne nujno povsem etičnega taktiziranja, ki pa se bo po njegovi oceni nadaljevalo še nekaj časa.
Kako so trenutno razporejene sile v ameriškem kongresu?
Od jesenskih volitev spodnji dom ameriškega kongresa, predstavniški dom, obvladujejo republikanci: imajo 222 poslancev, medtem ko jih imajo demokrati 213. Nasprotno imajo v zgornjem domu kongresa, v 100-članskem senatu, večino demokrati (51 : 49).
PROFIMEDIA
Kakšne bi bile posledice, če ZDA ne bodo zmožne plačevati obveznosti
Ameriška ministrica za finance Janet Yellen je konec aprila opozorila, da bi nezmožnost plačevanja obveznosti povzročila “gospodarsko katastrofo”. Kakšne bi bile dejanske posledice nezmožnosti plačevanja obveznosti, ki se v zgodovini ZDA še ni zgodila, ni znano, je pa CNN razvoj dogodkov primerjal z orkanom – možno je predvidevati njegovo pot, a nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, ko bo dosegel kopno.
Med najverjetnejšimi posledicami mediji omenjajo izrazito povišanje obrestnih mer, recesijo, več brezposelnosti, pod vprašaj bi bili postavljeni socialni transferji, pokojnine in plače javnih uslužbencev, kar bi neposredno vplivalo na milijone Američanov … Po besedah ministrice Yellen bi lahko nezmožnost plačevanja obveznosti škodovala tudi položaju ZDA kot vodilni svetovni sili, prav tako pa bi lahko vzbudila vprašanja o ameriški sposobnosti “obrambe lastnih interesov”.
PROFIMEDIA
Obenem bi bile razsežnosti posledic prav tako odvisne od tega, kako dolgo bi trajala nezmožnost plačevanja. CNN navaja oceno, da bi bilo v primeru, da bi nezmožnost trajala en teden, izgubljenih milijon služb.
“Za običajne ljudi to pomeni manj pokojninskih prihrankov in povišanje obrestnih mer, ki bi lahko vplivalo na njihovo mesečno odplačevanje avtomobilov in hiš,” je po navedbah tiskovne agencije Reuters poudaril demokratski senator Tim Kaine, pri čemer je dodal, da bi nezmožnost plačevanja obveznosti škodila “veliko ljudem”, najbolj pa tistim z majhnimi in srednje velikimi dohodki.
Posledice nezmožnosti plačevanja obveznosti bi bile prav tako veliko hujše, kot so bile posledice nestrinjanj med republikanci in demokrati o proračunih, ki so v zadnjem desetletju vodila v tri delne zaustavitve delovanja zvezne vlade, še navaja Reuters.
14. amandma ameriške ustave kot morebitna rešitev problema?
Ameriški predsednik Biden je novinarjem nakazal, da bi lahko podobne zaplete glede višine javnega dolga preprečil prek uporabe 14. amandmaja ameriške ustave. Četrta sekcija tega amandmaja namreč določa, da “veljavnost javnega dolga ZDA /…/ ne sme biti postavljena pod vprašaj”. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko Biden, če kongres ne zviša zgornje meje višine javnega dolga, to storil sam, a bi temu najverjetneje sledila dolga bitka na ameriških sodiščih, navaja Reuters.
PROFIMEDIA
Zgornjo mejo spremenili že več kot stokrat
Zgornja meja višine javnega dolga je bila vzpostavljena pred več kot stoletjem, od druge svetovne vojne pa je bila spremenjena več kot stokrat, navaja CNN. Dolg na eni in poraba na drugi strani sta v zadnjem času povzročila večja nestrinjanja v letih 1995 in 2011, ko sta bila na oblasti demokratska predsednika Bill Clinton in Barack Obama, večino v spodnjem domu ameriškega kongresa pa so imeli republikanci.
Leta 2011 so bile ZDA tako blizu nezmožnosti plačevanja obveznosti, da je ameriška bonitetna agencija Standard & Poor’s znižala oceno s prestižne AAA na AA+. Za primerjavo: leta 2011 je javni dolg znašal polovico današnjega, in sicer 16.000 milijard ameriških dolarjev.
Nezmožnost plačevanja obveznosti ZDA grozi v času, ko se obrestne mere že tako vztrajno višajo, v zadnjih treh mesecih pa so prav tako propadle tri ameriške banke. Kot prva je tla pod nogami izgubila Silicon Valley Bank, sledila ji je Signature Bank, v začetku maja pa je ameriški regulator zasegel še First Republic. V težavah se je znašla tudi še četrta ameriška banka, in sicer PacWest Bancorp. Več v prispevku Ameriški bančni sektor se znova trese, v težavah še četrta banka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje