ZDA znova nad zaveznice, Natu odrekajo del svojih bombnikov, lovcev in vojaških ladij

Zveza Nato je že nekaj časa pod pritiskom groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki poudarja, da bi ZDA lahko kmalu zapustile zavezništvo.

Trump je evropske zaveznice že večkrat ostro kritiziral zaradi premajhnih izdatkov za obrambo in napovedal umik več tisoč vojakov iz Nemčije. Njegove večkrat izrečene težnje po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, danskim čezmorskim ozemljem, so čezatlantske napetosti le še poglobile.

Precej se je zaiskrilo tudi, ko evropske zaveznice niso želele sodelovati pri ameriškem napadu na Iran, kar je Trumpa še posebej razjezilo. Takrat je dejal, da razmišlja o izstopu iz Nata, in celo podvomil, ali so ZDA sploh dolžne spoštovati zavezniško določilo o vzajemni obrambi.

Po poročanju Spiegla je odposlanec ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha konec prejšnjega tedna o teh načrtih že obvestil visoke uradnike držav članic.

Trije uradniki, seznanjeni z dogajanjem, so za Reuters povedali, da je Trumpova administracija prejšnji teden zaveznicam nameravala sporočiti, da bo oklestila nabor vojaških zmogljivosti, ki so zavezništvu na voljo v kriznih razmerah.

ZDA naj bi po poročilih odslej zagotavljale le še polovico dosedanjega števila strateških bombnikov, zmanjšalo naj bi se tudi število ameriških lovskih letal, in sicer za tretjino, še poroča Reuters.

Ameriška mornarica naj bi Natu omejila število rušilcev, prav tako zavezništvu ne namerava več zagotavljati podmornic.

Po navedbah Spiegla naj bi ZDA podrobnosti o zmanjšanju vojaških zmogljivosti za evropske zaveznice Nata predstavile v začetku junija.

Tiskovna predstavnica zveze Nato je za Spiegel dejala, da so se evropske zaveznice predolgo in preveč zanašale na ZDA. Spomnila je na lanski dogovor iz Haaga, ko so se države članice zavezale za občutno povišanje obrambnih izdatkov, in sicer na pet odstotkov BDP do leta 2035. Po njenih besedah naj bi prav dvig obrambnih izdatkov predstavljal večjo samozadostnost preostalih zaveznic od ZDA.