Kaj bi morebiten izstop ZDA iz Nata pomenil za prihodnost zavezništva?

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi ZDA lahko izstopile iz zveze Nato, niso nič novega. Poslušali smo jih že v njegovem prvem predsedniškem mandatu, ob lanski vrnitvi v Belo hišo pa jih je začel ponavljati.

Javno je kritike na račun severnoatlantskega zavezništva izrekal že precej dolgo, med drugim tudi v slavnem intervjuju za priljubljeno moško revijo Playboy leta 1990, ko je evropske zaveznice pozval, naj plačajo ZDA za varnost, ki ji jo te zagotavljajo.

Na začetku Trumpovega drugega predsedniškega mandata se je zdelo, da se bo Evropa kmalu znašla pred resnim varnostnim izzivom, saj je ameriški predsednik napovedal, da bodo evropske zaveznice morale narediti veliko več za lastno varnost, ZDA pa da se bodo posvečale reševanju svojih problemov in nevarnosti, ki jim pretijo.

Nato so sledile nove grožnje, da bodo ZDA izstopile, če evropske države ne bodo občutno povišale izdatkov za obrambo. Trumpovo izsiljevanje zavezniških držav pa je vendarle obrodilo sadove – na vrhu zavezništva v Haagu je padla zgodovinska odločitev, da zaveznice do leta 2035 zvišajo obrambne izdatke za kar pet odstotkov BDP.

Toplo-hladni odnosi med Trumpom in zaveznicami

Pomembno vlogo je takrat odigral tudi takrat še novopečeni generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki se je do stolčka prebil tudi zato, ker naj bi bil po mnenju mnogih sposoben krotiti Trumpa. Ob tem, da se ga je prijel vzdevek Trumpov prišepetovalec, je znal s spretnimi potezami in besedami vidno nejevoljnega ameriškega predsednika prepričati, da so ZDA steber Nata, Trumpa pa je celo označil kot "očeta zavezništva".

A če je Rutte lani Trumpa nekako uspel (ob)držati v vajetih Nata, pa je ameriško-izraelski napad na Iran ob koncu letošnjega februarja ponovno močno pretresel zavezništvo. Odločitev članic Nata, da se ne bodo pridružile Trumpovi vojni v Iranu, je Trumpa močno razjezila in še dodatno poglobil razkol v severnoatlantskem zavezništvu.

Zvezo Nato je označil za "papirnatega tigra", "kot povsem neuporabnega", šel pa je še korak dlje, češ da si bodo odločitev o nepomoči evropskih zaveznic "v ZDA zapomnili". V nedavnem pogovoru o morebitnem umiku ZDA iz Nata pa je dejal, da je to "nekaj, o čemer se sploh nima smisla ponovno spraševati".

Zaradi Trumpovega negodovanja nad severnoatlantskim zavezništvom so v javnosti v zadnjem času ponovno vzniknile razprave o tem, ali bi ZDA lahko zapustile zvezo Nato in kaj bi to v praksi sploh pomenilo. Da je situacija resna, je v nedavni kolumni za bruseljski portal Politico izpostavil nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu Ivo Daalder, ki je sicer prepričan, da je zavezništvo še mogoče rešiti.

ZDA ni zgolj članica, temveč ogrodje Nata

"Vendar pa to ne bo isti Nato, kot smo ga poznali zadnjih 77 let. Da bi preživelo plaz ameriških kritik, se bo moralo oblikovati precej drugačno zavezništvo, in to zelo kmalu," je ocenil Daalder. Ob tem je dodal, da imajo zavezniške države na voljo nekaj možnosti.

Prva je ta, da skušajo nekako prebroditi aktualni Trumpov mandat in upajo, da bo njegov naslednik ponovno potrdil zavezanost ZDA k Natu. Druga možnost pa je, da se Evropa odloči za popolno samozadostnost in vzpostavi resnično evropsko obrambo in odvračalno držo, ki bo zunaj okvirov severnoatlantskega zavezništva.

Tako bi si evropske zaveznice zagotovile neodvisnost od ZDA. Je pa to po njegovem mnenju račun brez krčmarja, saj nobena obstoječa ali nova struktura ne bo imela operativnega, logističnega ali institucionalnega znanja za organizacijo kolektivne obrambe, kot jo v Natu zagotavljajo ZDA.

"Zavezništvo, ki se je razvilo v zadnjih petinsedemdesetih letih, ZDA ne samo vodijo, temveč je okoli njih tudi osredotočeno. Ameriški vojaški, obveščevalni in diplomatski prispevek predstavlja okostje, ki je ohranjalo telo zavezništva pokončno in vselej pripravljenega na akcijo," je nekdanji veleposlanik ZDA pri Natu zapisal za Politico in opozoril, da zamenjava tega jedra ne bo enostavna.

Po besedah strokovnjakov pa bi bil ameriški izstop iz zveze Nato vse prej kot preprost. Nekdanji ameriški predsednik Joe Biden je namreč leta 2023 podpisal zakon o pooblastilih za nacionalno obrambo, soavtor katerega je bil – zanimivo – aktualni ameriški zunanji minister v Trumpovi administraciji Marco Rubio. Zakon namreč prepoveduje ameriškemu predsedniku izstop iz zveze Nato brez dvotretjinske večine v senatu ali odobritve celotnega kongresa.

"Ni mu treba izstopiti iz Nata, da bi ga spodkopal"

Strokovnjaki so sicer prepričani, da Trumpu zavezništva sploh ni treba zapustiti. Nekdanji italijanski veleposlanik pri Natu Stefano Stefanini je za Al Jazeero opozoril: "Ni mu treba izstopiti iz Nata, da bi ga spodkopal; že zgolj z izjavami o morebitnem izstopu je načel njegovo verodostojnost učinkovitega zavezništva."

Trump bi lahko zavezništvo paraliziral od znotraj: z umikom 84.000 ameriških vojakov iz Evrope, zaprtjem oporišč in umikom častnikov iz poveljniške strukture. Največja nevarnost se skriva v izpraznitvi 5. člena o kolektivni obrambi. Ta državam dopušča, da ob napadu na zaveznico ukrepajo tako, "kot se jim zdi potrebno" – kar bi po morebitni Trumpovi interpretaciji lahko pomenilo zgolj pošiljanje "čelad namesto vojaškega posredovanja", je opozoril Daalder.

Po mnenju Julie Garey, izredne profesorice političnih ved na univerzi Northeastern, bi morebitni ameriški izstop korenito spremenil zavezništvo, pri čemer je zelo težko napovedati, kako bi lahko nadaljevalo svoje poslanstvo.

"Zavezništvo sicer ne bi propadlo čez noč, saj morajo v skladu z določili ustanovne pogodbe države članice pri izstopu upoštevati uradni mehanizem, ki ga opredeljuje 13. člen, a ta v praksi še nikoli ni bil uporabljen," je dejala za Northeastern Global News (NGN). Spomnila je na primer Francije, ki je leta 1966 izstopila iz vojaške poveljniške strukture in se nato vanjo vrnila šele leta 2009.

Če bi po hipotetičnem scenariju ameriški kongres odobril izstop iz Nata, pa bi morale ZDA to najaviti in bi začel teči enoletni odpovedni rok. V tem "odpovednem obdobju" bi jih k sodelovanju v zavezništvu še vedno zavezoval 5. člen Washingtonske pogodbe, ki od vseh članic zahteva, da priskočijo na pomoč druga drugi v primeru napada na zavezniško državo.

Potencialni odhod bi po mnenju strokovnjakov predstavljal precej hud udarec v geopolitičnem smislu in predvsem o vlogi ZDA kot svetovni vojaški velesili.

Kaj bi izgubila Evropa z izstopom ZDA?

Fiona Creed, poznavalka mednarodnih odnosov na univerzi Northeastern, pa opozarja, da bi se Evropa ob morebitnem ameriškem odhodu iz Nata znašla v precej neprijetnem položaju, saj ne bi mogla dovolj hitro nadomestiti celotne infrastrukture, ki jo zavezništvu zagotavljajo ZDA – satelitski nadzor, obveščevalno dejavnost, nadzor, izvidništvo, vesoljske zmogljivosti, protiraketna obramba, strateški zračni prevozi ter logistiko in integrirano poveljstvo, je povedala za NGN.

Po drugi strani pa Evropa ni povsem nemočna. Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 je razkrila slabo pripravljenost evropske obrambne industrije in da so evropske zaveznice še vedno preveč odvisne od ZDA. Zaradi tega so evropske članice Nata hitro začele zapolnjevati vrzeli ob Trumpovih grožnjah pa so sprejele že omenjeno odločitev o precejšnjem povišanju obrambnih izdatkov.

Tako so se obrambni izdatki držav članic med letoma 2020 in 2025 povečali za več kot 62 odstotkov. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da so se države članice zavezale k povečevanju obrambnih izdatkov na raven, ki bo precej blizu tisti iz časa hladne vojne.

Bi pa Evropa po nekaterih ocenah potrebovala vsaj deset let časa in okoli tisoč milijard evrov, da bi v celoti nadomestila ameriško pomoč, ki jo ZDA zagotavljajo v okviru Nata. Se pa po mnenju strokovnjakov čas za preobrazbo izteka. Kot je za Al Jazeero dejal nemški general Carsten Breuer, Rusija še vedno predstavlja največjo grožnjo Evropi. Po njegovih besedah bi lahko ruske sile po vojni z Ukrajino obnovile svoje sile že do leta 2029. Ameriški izstop iz Nata bi tako po mnenju strokovnjakov koristil predvsem Moskvi.

Na drugi strani pa je tudi zelo relevantno vprašanje, ali bi izstop iz Nata sploh koristil ZDA. Nekdanji veleposlanik Italije pri zvezi Nato Stefano Stefanini je opozoril, da je predstava o Natu v ZDA pogosto izkrivljena na način, da zavezništvo služi le evropskim interesom pri zaščiti pred Rusijo in na račun ZDA.

A dejstvo je, da je bil 5. člen Washingtonske pogodbe v zgodovini uporabljen le enkrat, uveljavile pa so ga prav ZDA po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v New Yorku. Takrat so zavezniške države Američanom priskočile na pomoč in so svoje vojake napotile v Afganistan, kjer so utrpele številne žrtve. So pa zavezniške države ZDA tudi kasneje večkrat ponudile pomoč v obliki vojaške infrastrukture ali v obliki t. i. koalicij voljnih.

"Nato je služil ameriškim interesom, a Trump te vidike priročno spregleda. Ob tem pa Evropa nosi tudi lastno odgovornost, ker dolga leta ni vlagala v obrambo in je s tem ustvarila močno odvisnost od ZDA. Je pa prepričanje, da Nato služi le evropskim strateškim interesom, preprosto napačno," je navedel Stefanini.