Oglaševanje

"Ta grozna vojna, ki traja že dlje kot druga svetovna vojna, se mora končati"

author
STA
26. maj 2026. 07:26
>
18:25
Marco Rubio
Foto: Bernadett Szabo/REUTERS

Washington je še vedno pripravljen posredovati v pogajanjih med Rusijo in Ukrajino, je danes po telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom povedal ameriški državni sekretar Marco Rubio. Pogajanja so sicer zastala, obe strani pa še naprej izvajata medsebojne napade, ki jih je Rusija v zadnjih dneh okrepila. Skoraj 50 članic ZN, vključno s Slovenijo, je po napovedi okrepljenih napadov ostro obsodilo ruske grožnje in pozive k umiku tujih diplomatov iz Kijeva.

Oglaševanje

"Vsakič, ko vidimo te obsežne napade z ene ali druge strani, se spomnimo, zakaj je to grozna vojna, ki traja že dlje kot druga svetovna vojna, in zakaj se mora končati," je ameriški državni sekretar Marco Rubio dejal v izjavah za medije med uradnim obiskom v Indiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"ZDA so pripravljene storiti vse, kar je v naši moči, da bi pripomogle h končanju te vojne, in upajmo, da se bo ponudila priložnost za to," je dodal.

Izjava sledi njegovemu ponedeljkovemu pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, pa tudi okrepljenim ruskim napadom in opozorilom Moskve, da namerava izvajati nove napade na Kijev, vključno s "sistematičnimi napadi" na "centre odločanja".

A Russian investigator examines parts of Ukrainian drones destroyed Starobilsk professional college of the Luhansk Pedagogical University,
Posledice ukrajinskega napada na študentski dom v Lugansku | Foto: Profimedia

Putin vojski odredil, naj se odločno odzove

Ruske sile so minuli konec tedna izvedle nov val napadov na Ukrajino, potem ko je v ukrajinskem napadu na šolsko poslopje v okupirani regiji Lugansk v petek umrlo 21 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je vojski odredil, naj se odločno odzove.

Moskva je ob tem pozvala k umiku tujih diplomatov iz Kijeva, kar je v pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem poudaril tudi Lavrov. Rubio je potrdil, da je Rusija poziv k umiku osebja izdala vsem veleposlaništvom v Kijevu, ne le ameriškemu. Opozorilo, ki ni prvo tovrstno, so sicer na veleposlaništvih zahodnih držav po navedbah AFP večinoma prezrli, češ da gre za prazne grožnje.

Zaradi poziva diplomatom je EU na pogovor poklicala začasnega odpravnika poslov ruskega veleposlanika v Bruslju. "Grožnje tujim državljanom in diplomatom so nesprejemljivo zaostrovanje razmer," je danes sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper. Kot je še zapisala na družbenem omrežju X, je Bruselj v pogovoru pozval Moskvo k prenehanju napadov na civiliste ter k začetku mirovnih pogovorov, ki naj se začnejo s popolno in brezpogojno prekinitvijo ognja.

Zaradi ravnanja Moskve so ruske veleposlanike v svojih državah na pogovor poklicale tudi Nemčija, Norveška in Nizozemska.

Posledice ruskega napada v ukrajinski regiji Krematorsk
Posledice ruskega napada v ukrajinski regiji Krematorsk | Foto: PROFIMEDIA

V noči na torek je Rusija po pričakovanjih izvedla nove silovite zračne napade na Ukrajino, ki so terjali najmanj eno žrtev, 15 ljudi pa je bilo poškodovanih. V pristaniškem mestu Odesa je bil v ruskih napadih uničen del infrastrukture, ubita je bila ena oseba, tri pa ranjene, je sporočil vodja lokalne vojaške uprave Sergij Lisak na družbenem omrežju Telegram.

V regiji Doneck pa je bilo po navedbah guvernerja Vadima Filaškina v napadu z vodenimi bombami na mesto Kramatorsk poškodovanih 12 ljudi. Po podatkih lokalnih oblasti je to bil v ponedeljek že tretji večji napad na mesto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Odpis dolgov za nove vojaške rekrute

Ruski predsednik je sicer v ponedeljek podpisal odlok, s katerim bodo novim vojaškim rekrutom odpisali dolgove v višini do deset milijonov rubljev oziroma okoli 120.000 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Odlok omogoča ruskim državljanom, ki so po 1. maju podpisali pogodbo z vojsko, in njihovim zakoncem odpis obstoječih dolgov. Pogodba mora biti sklenjena za najmanj eno leto in mora biti namenjena "izpolnjevanju nalog posebne vojaške operacije". Gre za nov ukrep ruskih oblasti za pridobivanje vojakov za vojno v Ukrajini.

Skupina držav članic ZN obsodila rusko grožnjo veleposlaništvom v Kijevu

Skoraj 50 držav članic ZN, med njimi tudi Slovenija, je danes v skupni izjavi obsodila ruske grožnje tujim veleposlaništvom v Kijevu, potem ko je Moskva ob napovedi okrepljenih napadov v ponedeljek pozvala tuje diplomate, naj zapustijo Kijev.

Skupno izjavo so države podale po ponedeljkovem pozivu Moskve, naj iz Kijeva evakuirajo diplomatsko osebje, ker bo ruska vojska okrepila napade na ukrajinsko prestolnico. V Moskvi so okrepljene napade napovedali kot povračilni ukrep po petkovem ukrajinskem napadu na šolo v regiji Lugansk.

Obsojamo tudi nedavne grožnje Rusije proti diplomatskim predstavništvom in veleposlaništvom v Kijevu. To je nekaj, česar ne moremo sprejeti," je izjavo prebral ukrajinski veleposlanik pri ZN Andrij Melnik.

Antonio Guterres na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku
Antonio Guterres | Foto: Shannon Stapleton/REUTERS

"Zelo sem zaskrbljen zaradi nedavne napovedi Ruske federacije, da bo izvajala dosledne in sistematične napade na ukrajinska obrambna podjetja v Kijevu ter na centre odločanja in poveljniška mesta," je v Varnostnem svetu ZN na zasedanju o spoštovanju Ustanovne listine ZN povedal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Guterres je omenil, da je do ruske grožnje prišlo po domnevnem napadu Ukrajine z dronom na stavbo visoke šole in študentski dom v ukrajinskem mestu Starobilsk, ki ga trenutno zaseda Rusija.

"Sedaj je bolj kot kdaj koli prej nujno, da se izognemo kakršni koli eskalaciji konflikta, ki je že terjal uničujoče žrtve med civilisti in tvega, da bo mir še bolj oddaljen," je dejal Guterres.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih