Menu Item
Leto 2023 je bilo najtoplejše, odkar merimo temperature, leto 2024 pa bo še toplejše. Skrb vzbujajoče niso le rekordne številke, ampak tudi hitrost naraščanja. V Sloveniji je to še posebej izrazito, opozarja klimatolog agencije za okolje.
Leto 2023 je bilo najtoplejše, odkar merimo temperature, leto 2024 pa bo še toplejše. Slovenija se medtem segreva še hitreje. Letošnje temperature so prejšnje rekorde podrle z veliko razliko.
Podatki za prvih enajst mesecev kažejo, da bo leto 2024 v svetovnem merilu najtoplejše doslej. “Prvih 11 mesecev je imelo povprečen odklon 1,62 stopinje nad predindustrijsko dobo, to je drugo polovico 19. stoletja,” pravi klimatolog Agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Prvih 11 mesecev leta 2023 je bilo od predindustrijske dobe toplejših za 1,48 stopinje. Letošnji december je bil sicer za zdaj povprečno topel, tako bo po predvidevanjih Vertačnika celotno leto 2024 za okrog 1,6 stopinje toplejše od predindustrijskega povprečja.
Februar 2024 je bil na globalni in državni ravni najtoplejši februar v zgodovini meritev. Temperature v Sloveniji so bile višje za kar 5,5 stopinje Celzija, lokalno pa na nekaterih merilnih mestih za kar 7 stopinj.
Za Evropo pa kaže, da bo letošnje leto za približno 1,4 stopinje toplejše od obdobja 1991–2020, to je od obdobja, ki je bilo že za več kot stopinjo toplejše od predindustrijskega.
Iz teh podatkov vidimo, da se Evropa res segreva hitreje od svetovnega povprečja. Še huje pa je v Sloveniji, kjer so bile temperature v prvih 11 mesecih tega leta za 1,9 stopinje višje od obdobja 1991–2020, z decembrom vred pa predvidoma za 1,7 stopinje višje. V Sloveniji so bile tako letošnje temperature v povprečju že za okrog tri stopinje višje od predindustrijske dobe.
Letos so v prvi polovici aprila v več kot 40 krajih po Sloveniji izmerili nove najvišje aprilske temperature. Najtopleje je bilo v Metliki, kjer so izmerili 31,8 stopinje Celzija.
Skrb vzbujajoča hitrost naraščanja
Skrb vzbujajoče niso le rekordne številke, ampak tudi hitrost naraščanja. “Letošnji odklon bo okrog 1,7 stopinje. Lansko leto je bilo rekordno z 1,32 stopinje, leto 2022 pa je bil rekord 1,29. Gre za zelo velike skoke. Osem najtoplejših let je bilo od leta 2014 naprej,” opisuje Vertačnik.
Trenutna koncentracija ogljikovega dioksida (CO2) v atmosferi je približno 423 delcev na milijon (ppm), predindustrijska pa je bila okrog 280 ppm. “Če bi ostali pri zdajšnji koncentraciji, bi se segreli še približno za pol stopinje. Če bi takoj ustavili izpuste, pa bi temperatura naslednjih nekaj deset let praktično stagnirala,” pravi Vertačnik.
Toda nič ne kaže na to. Globalni izpusti CO2 iz fosilnih goriv in industrije so v letu 2023 dosegli 37.01 milijard metričnih ton, v letu 2024 pa bodo predvidoma še za odstotek višji, 37.41 milijard metričnih ton. Rekorden je bil tako izkop premoga kot črpanje nafte in zemeljskega plina.
Maj 2024 je bil dvanajsti mesec zapored z rekordno visokimi temperaturami in najtoplejši maj, odkar merimo.
Cilj Pariškega sporazuma je omejiti globalno segrevanje na precej pod 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven, pri čemer si prizadeva omejiti segrevanje na 1,5 stopinje. Kljub temu da je ozračje trenutno več kot 1,5 stopinje toplejše od predindustrijske ravni, v dolgoletnem povprečju, ki ga predvideva sporazum, tega mejnika še nismo presegli (ga pa, kot kaže, bomo v naslednjem desetletju), je pa ozračje za približno 1,2 stopinje toplejše kot pred 200 leti.
Glede na to, da ne kaže, da bi se izpusti hitro bistveno zmanjšali, je po besedah Vertačnika “upanje na 1,5 stopinje iz Pariškega sporazuma praktično izgubljeno,” pri čemer se klimatologi tega zavedajo že dlje časa. “Je pa še vedno praktično dosegljiv cilj omejitve globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzija,” pravi klimatolog, a dodaja, da “tudi to ni zelo verjetno”.
Letošnje poletje je bilo globalno in v Sloveniji najtoplejše v zgodovini opravljanja meritev. V Evropi je bila povprečna temperatura na kopnem v avgustu 2024 za 1,57 stopinje Celzija nad avgustovskim povprečjem med letoma 1991 in 2020, v Sloveniji pa celo za 2,5 stopinje Celzija nad tem obdobjem. Rekordno toplo je bilo tudi Sredozemsko morje.
Kaj nas čaka v 2025?
Prihajajoče leto predvidoma ne bo toplejše od zadnjih dveh, saj ni verjetno, da bi se razvil še en el niño, ki je zadnji dve leti še segreval že tako pregreto ozračje. “Praktično je zanesljivo, da bo leto 2025 hladnejše od letošnjega leta, bo pa verjetno tretje najtoplejše od začetka meritev,” pravi Vertačnik. Torej se bo uvrstilo za letoma 2024 in 2023. Letošnja la niña, ki ima učinek ohlajanja, ni prav močna, dodaja klimatolog.
Kaj pa klimatolog pravi na pomisleke nekaterih, čemu bi se sploh trudili zniževati izpuste, če pa bodo višje temperature zagotovo vztrajale za čas naših življenj?
“V Sloveniji imamo največje težave z neurji, vročino in sušo. Visoke temperature res lahko vztrajajo še več kot stoletje. Toda zavedati se moramo, da so posledice segrevanja, ki jih doživljamo, trenutno na še znosni ravni. Če bi bilo v Sloveniji še dve ali tri stopinje bolj toplo, kot je zdaj, bi bilo pa že zelo hudo,” opozarja Vertačnik. “Gozdovi bi začeli obširno propadati, kmetijstvo bi imelo izjemne težave zaradi suše in vročine, nekatere panoge, kot je smučarski turizem, pa bi propadle”.
Še en razlog pa je, da lahko s hitrim znižanjem izpustov v tem desetletju preprečimo velike oziroma katastrofalne spremembe v podnebnem sistemu, kot sta ustavitev severnoatlantskega toka in propad amazonskega pragozda. “To pa bi bilo nepovratno vsaj za nekaj stoletij. Če se nam zgodi kaj od tega, bo vse drugače. Trenutno smo še vedno priča bolj ali manj postopnim spremembam, če se del podnebnega sistema premakne v novo ravnovesno stanje, pa se lahko v nekaj letih te spremembe na posameznih območjih zelo pospešijo,” znova opozarja klimatolog.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje