Znanstveniki identificirali grožnji, ki lahko "izbrišeta" človeštvo do leta 2100

Da so naše predstave o tem, kako stabilen je svet okoli nas, pogosto napačne, smo se lahko prepričali ob izbruhu pandemije covida-19.

Občutek negotovosti danes povečujejo tudi geopolitični spopadi, podnebne spremembe in hiter razvoj umetne inteligence (UI).

Mednarodna skupina znanstvenikov je v ugledni medicinski reviji The Lancet objavila obsežno analizo, v kateri je opredelila 17 velikih svetovnih groženj zdravju človeštva do konca tega stoletja.

Med njimi sta tudi dve, pri katerih raziskovalci ne izključujejo celo možnosti izumrtja človeštva: zlonamerna uporaba umetne inteligence in obsežna jedrska vojna.

Vendar komisija ne napoveduje, da se bo kateri od teh dogodkov zgodil. Njuno verjetnost ocenjuje kot majhno, opozarja pa na izjemno hude posledice, če bi do njiju prišlo.

Glavno sporočilo poročila zato ni, da je človeštvo obsojeno na katastrofo, temveč da je mogoče številna tveganja zmanjšati s pravočasnim ukrepanjem.

"Človeštvo ima še vedno možnost ukrepati"

"Presenetljiva ni le razsežnost teh groženj, temveč tudi dejstvo, da ima človeštvo še vedno možnost ukrepati," je ob predstavitvi poročila poudaril zdravnik in zdravstveni ekonomist Christopher J. L. Murray z univerze Washington, sopredsedujoči Lancetovi komisiji za globalne zdravstvene grožnje 21. stoletja, poroča portal ScienceAlert.

Po njegovih besedah bodo odločitve današnjih voditeljev pomembno vplivale na zdravje in blaginjo prihodnjih generacij.

Kako bi lahko UI in jedrska vojna ogrozili človeštvo?

Med 17 obravnavanimi grožnjami sta raziskovalcem posebej izstopali dve, ki bi lahko imeli celo posledice na ravni izumrtja človeške vrste.

Prva je zlonamerna uporaba umetne inteligence, predvsem možnost, da bi zmogljivejši sistemi UI olajšali razvoj nevarnega biološkega orožja.

Ne gre za napoved, da bo umetna inteligenca postala zavestna in se uprla ljudem, temveč za nevarnost, da bi njene zmogljivosti ljudje uporabili za povzročanje množične škode.

Druga grožnja je obsežen jedrski spopad.

Kot pojasnjuje britanski časnik The Guardian, nevarnost ne izhaja le iz neposrednih posledic jedrskih eksplozij in radioaktivnega sevanja.

Obsežna jedrska vojna bi lahko v ozračje dvignila ogromne količine saj, ki bi zmanjšale količino sončne svetlobe na Zemlji. Posledično ohlajanje in zmanjšanje kmetijske proizvodnje bi lahko povzročila svetovno pomanjkanje hrane oziroma tako imenovano jedrsko lakoto.

To sta možna skrajna scenarija, ne napovedi prihodnosti. Ocene njune verjetnosti so poleg tega precej bolj negotove kot ocene zdravstvenih tveganj, za katera imamo na voljo obsežne podatke iz preteklih desetletij.

15 največjih zdravstvenih groženj človeštvu, ki bi jih bilo mogoče preprečiti

Poleg zlonamerne uporabe UI in jedrskega spopada je komisija opredelila še 15 velikih zdravstvenih groženj, ki do konca stoletja najbolj ogrožajo človeštvo in ki bi jih bilo mogoče preprečiti.

Mednje sodijo onesnaženost zraka, odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom, podhranjenost otrok, podnebne spremembe, zmanjšanje mednarodne zdravstvene pomoči, konvencionalni oboroženi spopadi, čezmerno uživanje alkohola, visok krvni tlak, dohodkovna neenakost, nizka stopnja izobrazbe, pandemije naravnega izvora, debelost, slabo duševno zdravje, kajenje in nezdravo staranje.

Največja preprečljiva grožnja zdravju je povezana z debelostjo

Čeprav se med vsemi zdravstvenimi grožnjami najbolj katastrofični zdita jedrska vojna in zloraba UI, pa največje realno zdravstveno breme, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, po mnenju raziskovalcev predstavlja debelost in z njo povezani oziroma sorodni dejavniki, med katere sodijo visok indeks telesne mase, nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti.

Po ocenah komisije bi razlika med ugodnim in neugodnim scenarijem na tem področju do leta 2100 lahko znašala 23,1 milijarde izgubljenih let zdravega življenja.

Kot poroča ScienceAlert, je to primerljivo z zdravstvenim bremenom približno 46 pandemij covida-19.

Veliki grožnji: nizka stopnja izobrazbe in dohodkovna neenakost

Za debelostjo sta se po ocenjenem preprečljivem zdravstvenem bremenu uvrstili nizka stopnja izobrazbe in dohodkovna neenakost.

Raziskovalci ocenjujejo, da bi izboljšanje dostopa do izobraževanja lahko zmanjšalo breme bolezni tako z boljšimi zdravstvenimi izidi kot z dolgoročnimi demografskimi spremembami.

Po osnovnem napovednem scenariju bi skupno svetovno breme vseh bolezni in poškodb med letoma 2025 in 2100 znašalo približno 246 milijard izgubljenih let zdravega življenja.

Ta številka ne pomeni, da bi bilo mogoče vse izgube preprečiti. Predstavlja ocenjeno skupno zdravstveno breme v obravnavanem obdobju.

Raziskovalci tudi opozarjajo, da ocenjenih bremen posameznih groženj ni mogoče preprosto seštevati, saj so številne med seboj povezane in se njihove posledice prekrivajo.

Kaj lahko človeštvo naredi?

Prav povezanost različnih nevarnosti je eno osrednjih sporočil raziskave.

Podnebne spremembe lahko denimo vplivajo na preskrbo s hrano, zdravje prebivalstva in migracije, medtem ko lahko oboroženi spopadi dodatno oslabijo zdravstvene sisteme.

Zato po mnenju komisije posameznih groženj ni mogoče učinkovito obravnavati povsem ločeno.

Raziskovalci so oblikovali tri glavna priporočila: države naj okrepijo in ustrezno financirajo zdravstvene sisteme, pripravljene na različne krize, povečajo vlaganja v inovacije na področjih zdravstva, podnebja in tehnologije ter vzpostavijo sistem rednega spremljanja in posodabljanja ocen svetovnih zdravstvenih tveganj.

Današnje odločitve vplivajo na to, koliko katastrof bo mogoče preprečiti

Kot poroča The Guardian, je član komisije in profesor epidemiologije nalezljivih bolezni Ibrahim Abubakar z University College London ob predstavitvi poudaril, da namen poročila ni prestrašiti javnosti, temveč odločevalcem pokazati, s kakšnimi grožnjami se lahko soočijo in koliko lahko s pravočasnim ukrepanjem spremenijo.

Komisija zato predlaga, da se ocene tveganj redno posodabljajo, saj se lahko njihov pomen s tehnološkimi, družbenimi in okoljskimi spremembami precej spremeni.

V spremljajočem uredniškem komentarju so uredniki revije The Lancet opozorili, da so grožnje zdravju človeštva številne, zapletene in težko obvladljive, zato zahtevajo širši pogled od obravnavanja posameznih bolezni in dejavnikov tveganja.

Sporočilo raziskave tako ni, da je prihodnost človeštva nujno katastrofalna. Nasprotno: opozarja, da bodo prav današnje odločitve pomembno vplivale na to, koliko zdravstvenih in drugih katastrof bo mogoče preprečiti.