Nova študija razkriva zgodbo migranta, ki je pred 5500 leti prišel na Dansko, piše CNN. Zakaj je Človek iz Vittrupa končal z razbito lobanjo v šotnem barju?
Pred približno 5200 leti se je v šotnem barju na severozahodu Danske nasilno končalo življenje enega človeka. Raziskovalci so s pomočjo napredne genetske analize zdaj odkrili nepričakovano zgodbo o “Človeku iz Vittrupa”, najstarejšem znanem priseljencu v zgodovini Danske, piše CNN.
“Barjanska trupla”, nekakšne po naključju nastale mumije, so zelo ohranjena odkrili v severni Evropi. Že dolgo zanimajo raziskovalce, v novi študiji pa so strokovnjaki prvič tako podrobno orisali življenjsko zgodbo pokojnika.
Ostanke moškega so v barju v kraju Vittrup na Danskem odkrili med rezanjem šote leta 1915. Njegove ostanke — desni gleženj, spodnji del leve golenice, čeljust in razbito lobanjo – so našli poleg lesene palice. Raziskovalci ocenjujejo, da je umrl nekje med letoma 3300 in 3100 pr. n. št., potem ko ga je s to palico nekdo vsaj osemkrat udaril po glavi.
Znanstveniki so ostanke Človeka iz Vittrupa analizirali v nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature. Preučevali so genetsko prazgodovino Danske in določili zaporedje genomov 317 starodavnih okostij. Potem ko so odkrili, da se DNK Človeka iz Vittrupa genetsko razlikuje od ostalega danskega kamenodobnega prebivalstva, so se mu v drugi študiji še bolj posvetili.
“Želel sem, da bi ta anonimna lobanja spregovorila ter da bi odkrili zgodbo posameznika za temi kostmi,” je povedal glavni avtor študije Anders Fischer z oddelka za zgodovinske študije na Univerzi v Göteborgu na Švedskem.
Kamenodobni migrant
Raziskovalci so z najsodobnejšimi analitičnimi metodami preučili njegovo zobno sklenino, zobni kamen in kostni kolagen.
Specifični kemični elementi v njegovi sklenini – stroncij, dušik, ogljik in kisik – ter analiza beljakovin v njegovih zobeh in kosteh so razkrili, da se je Človek iz Vittrupa najprej prehranjeval kot lovec-nabiralec in nato kot kmet, preden je umrl, star od 30 do 40 let.
Verjetno se rodil in odraščal ob obali Skandinavije, morda v mrzlem podnebju na Norveškem ali Švedskem. Genetsko je bil najbližje ljudem iz teh regij, imel je temnejšo kožo kot kamenodobni ljudje na Danskem.
Verjetno je bil član severne skupnosti lovcev in nabiralcev, ki so se prehranjevali z ribami, tjulnji in celo kiti, kar nakazuje, da so imeli plovila, ki so jim omogočala ribolov na odprtem morju. Potem pa je nekaj povzročilo, da se je njegovo življenje drastično spremenilo. Pri 18 ali 19 letih je Človek iz Vittrupa živel na Danskem in se prehranjeval z jedilnikom kmetov, jedel je ovce in koze.
Njegov premik v kmečko družbo na Danskem “nakazuje na dolgo potovanje s čolnom,” so povedali avtorji študije. Premiki Človeka iz Vittrupa na dolge razdalje so bili nenavadni, “vendar nam govorijo o tem, da so obstajale izmenjave med danskimi kmeti in severnimi lovci-nabiralci,” je dejal soavtor študije Karl-Göran Sjögren, raziskovalec na oddelku za zgodovinske študije na Univerzi v Göteborgu.
Zakaj je človek Vittrup opravil tako dolgo potovanje, ni znano, imajo pa raziskovalci nekaj teorij. Možno je, da je bil ujetnik ali suženj, ki je postal del lokalne družbe na Danskem. Ali pa je bil trgovec, ki se je naselil na Danskem.
Arheologi vedo, da so s kremenimi sekirami trgovali od Danske do arktičnega kroga na Norveškem. “Študija tej ugotovitvi dodaja konkretno človeško bitje iz mesa in krvi,” je povedal soavtor študije Lasse Sørensen, vodja raziskovanja starodavnih kultur Danske in Sredozemlja v Narodnem muzeju v Kopenhagnu.
Preučevanje Človeka iz Vittrupa je raziskovalcem pomagalo pridobiti vpogled v genetiko, življenjski slog in obredne prakse v družbah kamene dobe. Človek iz Vittrupa je migrant, prvi nesporni priseljenec prve generacije, znan iz Danske in okolice,” je dejal Fischer. “Kolikor vemo, je znanstvenikom zdaj prvič uspelo tako podrobno in preslikati življenjsko zgodbo Severnoevropejca, ki je živel v tako daljni preteklosti”.
Smrt v močvirju
Človek iz Vittrupa je imel “izjemno življenjsko pot, preden so ga ubili in vrgli v močvirje,” pravi Fischer, ki že več kot 40 let raziskuje kamenodobne kulture. Še posebej ga zanima, kako se je Danska pred približno 6000 leti preusmerila iz kulture lovcev in nabiralcev v poljedelstvo. Zakaj je Človek iz Vittrupa končal z razbito lobanjo v šotnem barju? Točen odgovor ne bo nikoli znan, a raziskovalci domnevajo, da je bil umorjen pri žrtvovanju, kar je bila takrat običajna verska praksa.
“Zdi se, da so imela mokrišča v tistih časih posebno vlogo v verskem življenju v severni Evropi,” je povedal Fischer. “Človek iz Vittrupa je bil ubit na nenavadno brutalen način. Druge so ubijali s streli s puščicami ali jih zadavili z vrvjo,” je pojasnil.
“Morda je bil suženj, ki so ga žrtvovali bogovom, ko ni bil več sposoben za težko fizično delo,” je dejal soavtor študije Kristian Kristiansen, profesor arheologije na univerzi v Göteborgu.
Možno pa je tudi, da se je Človek iz Vittrupa znašel na napačnem kraju ob napačnem času. “Samo na podlagi arheoloških dokazov je težko ločiti nekoga, ki je bil ubit v spopadu, od nekoga, ki so ga oropali in umorili,” je povedal Roy van Beek, profesor krajinske arheologije na nizozemski univerzi Wageningen, ki ni sodeloval v omenjeni študiji.
“Gre za fascinantno raziskavo, ki kaže velik pomen inovativnih bioarheoloških metod. Te pomembno izboljšujejo naše znanje o prazgodovinskih družbah, tudi o migracijah in načinu življenja,” je dodal van Beek.
Druge študije antike kažejo, da se je življenje na tisoče prazgodovinskih ljudi končalo v močvirjih severne Evrope. “Študije, kot je ta o Človeku iz Vittrupa, kažejo neverjeten znanstveni potencial. In tu so obravnavali le enega posameznika, tako da smo šele na začetku,” je navdušen van Beek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!