V Bruslju se je začelo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov članic Nata. Na dnevnem redu naj bi bil tudi 100 milijard evrov vreden sklad za vojaško podporo Ukrajini. Ministri bodo razpravljali tudi o 100 milijardah evrov težki vojaški pomoči Ukrajini. Zato se je zavzel generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki pravi, da ima "Ukrajina nujne potrebe". Po njegovih besedah gre pri članstvu Ukrajine v Natu za vprašanje "kdaj, in ne če".
Danes se je začelo zasedanje zunanjih ministrov, ki je v znamenju priprav na julijski vrh članic Nata v Washingtonu, ki bo posvečen tudi obeleževanju 75. obletnice ustanovitve severnoatlantskega zavezništva 4. aprila 1949.
Udeležuje se ga tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo na slovesnosti v četrtek skupaj s kolegi obeležila vstop Slovenije in še šestih držav v Nato pred 20 leti v okviru največje širitve v 75-letni zgodovini zavezništva. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je na zasedanju zunanjih ministrov zavezništva zavzel za močnejšo vlogo, ki naj jo v podpori Ukrajini igra zveza.
Državi bi po njegovem prepričanju morali nuditi dolgoročno in zanesljivo pomoč. Predlog naj bi zadeval 100 milijard evrov težak petletni sklad, o katerem naj bi danes razpravljali ministri.
“Ukrajina ima nujne potrebe,” je ob današnjem začetku dvodnevnega zasedanja ministrov v Bruslju dejal Stoltenberg. “Vsakršna zamuda pri nudenju pomoči ima posledice na bojišču. Zato moramo premakniti dinamiko svoje podpore,” je zatrdil v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.
“Zagotoviti moramo zanesljivo in predvidljivo pomoč Ukrajini na dolgi rok, tako da se manj zanašamo na prostovoljne prispevke in več na zaveze Nata, manj na kratkoročne ponudbe in več na večletne zaveze,” je dejal in med drugim tudi izrazil prepričanje, da gre pri članstvu Ukrajine v Natu za vprašanje “kdaj, in ne če”.
O podrobnostih svojih načrtov v izjavi ni govoril, glede na navedbe več diplomatov pa je njegov predlog oblikovanje sklada v vrednosti 100 milijard evrov, ki bi v naslednjih petih letih nudil vojaško podporo Ukrajini. O tem naj bi danes razpravljali tudi ministri, medtem ko je dokončno odločitev pričakovati na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu.
Stoltenberg si želi tudi razprave o tem, kako bi lahko Nato prevzel več odgovornosti za usklajevanje dobave orožja, za kar trenutno v največji meri skrbijo ZDA, ki med drugim redno organizirajo srečanja na to temo v nemškem oporišču v Ramsteinu.
A v Nato se pojavljajo skrbi, da bi ZDA lahko svoja prizadevanja za pomoč Ukrajini znatno okrnile ali celo ustavile, če bi na novembrskih predsedniških volitvah zmagal Donald Trump.
Sprememba v upravljanje dobave vojaške pomoči Ukrajini bi po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pomenila velik premik v delovanju Nata, ki se je tega doslej otepal iz bojazni, da bi šlo za korak bližje konfliktu z Rusijo.
Latvijski zunanji minister Krišjanis Karinš je danes predlog 100-milijardnega sklada označila za zelo dobro idejo. “To je smer, v kateri moramo razmišljati, kako zbrati skupne vire, da bi bili bolj učinkoviti v pomoči Ukrajini,” je dejal.
Predlogu pa pričakovano nasprotuje Madžarska. Kot je na omrežju X zapisal njen zunanji minister Peter Szijjarto, ne bodo podprli nobenega predloga, ki bi “zavezništvo popeljal bližje vojni ali ga spremenil iz obrambne v napadalno koalicijo”.
Ministri bodo o novem predlogu razpravljali ob zaostrenih razmerah na bojiščih v Ukrajini, kjer ukrajinske sile ob pomanjkanju vojaške pomoči zahodnih zaveznic le s težavo zadržujejo rusko vojsko. V ameriškem kongresu je trenutno zadržan paket pomoči v vrednosti 60 milijard dolarjev, a obstaja upanje, da bi ga lahko kongresniki potrdili v prihodnjih tednih.
Ukrajina in Finska sklenili varnostni sporazum
Ukrajina in Finska sta danes med obiskom finskega predsednika Alexandra Stubba v Kijevu podpisali sporazum o varnostnem sodelovanju. Stubb se je sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
V varnostnem sporazumu, ki sta ga državi podpisali za obdobje desetih let, se je Finska zavezala, da bo Ukrajini “še naprej zagotavljala dolgoročno vojaško, politično in finančno podporo ter humanitarno pomoč, dokler bo to potrebno”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Finska je sedma partnerska država, s katero je Ukrajina v zadnjih tednih sklenila dvostranski varnostni sporazum v želji, da bi utrdila svoja zavezništva na Zahodu v času boja proti ruski invaziji.
Stubb je na skupni novinarski konferenci po pogovorih z Zelenskim danes v Kijevu napovedal tudi 23. paket vojaške pomoči Kijevu v vrednosti 188 milijonov evrov. V paketu bodo po njegovih besedah predvsem težko strelivo in sistemi zračne obrambe v času, ko se ukrajinske sile soočajo s hudim pomanjkanjem v obrambi pred ruskimi napadi z droni in raketami na mesta in energetsko infrastrukturo.
Zelenski je v zvezi s tem priznal, da njegova država “nima premoči ne na tleh in ne v zraku”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje