Razmah novih sintetičnih drog: “Ljudje so dobesedno poskusne miške”

Nove psihoaktivne snovi
Foto: Denis Sadiković/N1

Že več kot desetletje se na trgu drog pojavljajo nove psihoaktivne snovi, katerih učinki so podobni "tradicionalnim" prepovedanim drogam. Pogosto so izdelane tako, da se njihova struktura minimalno razlikuje - ravno toliko, da niso uvrščene na sezname prepovedanih drog. Takšne snovi so zelo dostopne, mogoče jih je naročiti tudi po spletu, vendar pa je njihova uporaba povezana z visokim tveganjem. V Sloveniji je bilo na seznam prepovedanih drog v zadnjih petih letih uvrščenih 111 novih psihoaktivnih snovi.

Droge verjetno še nikoli niso bile tako dostopne, kot so danes. Kot je v Evropskem poročilu o drogah za leto 2022, ki ga pripravlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) dejal direktor omenjenega centra Alexis Goosdeel, lahko stanje povzamemo z besedami “vsepovsod, vse, vsakdo”. “Uveljavljene droge še nikoli niso bile tako dostopne in nove močne snovi se še naprej pojavljajo. Danes je lahko droga skoraj vse, kar ima psihoaktivne lastnosti, saj so meje med dovoljenimi in prepovedanimi snovmi zabrisane,” je opozoril.

V poročilu so navedli, da se nova psihoaktivna snov na trgu pojavi praktično vsak teden. Leta 2021 so prek Evropskega sistema za zgodnje opozarjanje (EWS) prvič poročali o 52 novih drogah, skupno število novih psihoaktivnih snovi, ki jih je spremljal EMCDDA, pa je bilo 880.

Kaj so nove psihoaktivne snovi

Nove psihoaktivne snovi (NPS) so po definiciji EMCDDA opredeljene kot snovi, ki niso zajete v konvencijah Združenih narodov o psihotropnih snoveh, a lahko predstavljajo podobno grožnjo javnemu zdravju kot tiste, ki so v teh konvencijah navedene. Nekatere od snovi, ki so bile v preteklosti opredeljene kot NPS, so se sicer pozneje začele mednarodno nadzorovati, a zanje še vedno pogosto uporabljamo izraz nova psihoaktivna snov. Primer je, denimo, mefedron.

Droge
Denis Sadiković/N1

V Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so nam pokazali nove psihoaktivne snovi, ki jih je v zadnjih letih pri uporabnikih zasegla policija. Te droge so različnih oblik, najpogosteje so nanašene na rastlinski material ali pa so v obliki belega praška. Nekatere so zapakirane v navadnih plastičnih vrečkah (na zgornji fotografiji), druge pa v pisanih industrijskih embalažah (kot kaže naslovna fotografija), ki ne dajejo slutiti, da je vsebina potencialno zdravju škodljiva ali celo nevarna.

Marko Verdenik iz Združenja Drogart, ki je usmerjeno v zmanjševanje škodljivih posledic drog, je povedal, da se poimenovanje nove psihoaktivne snovi pojavlja od leta 2008, ko je na trgu drog primanjkovalo MDMA, najpogostejše psihoaktivne snovi ekstazija. “Ker je bilo povpraševanje veliko, so proizvajalci iskali alternative, ki bi povzročale enake oziroma podobne učinke. Takrat se je pojavil mefedron, prva od novih psihoaktivnih snovi, ki ni bila regulirana v okviru konvencij ZN. S tem pa so se pojavila visoka tveganja, saj nihče ni poznal kratkoročnih ne dolgoročnih učinkov, zasvojitvenih potencialov, zdravstvenih tveganj …”

V Drogartu sicer v zadnjem času zaznavajo, da so se uporabniki drog vrnili k bolj tradicionalnim drogam, ki so jih tudi bolj navajeni – tudi zato, ker je ponudbe na trgu zdaj dovolj. Po Verdenikovih besedah tako trenutno najpogosteje uporabljajo kanabis, kokain, MDMA in amfetamine, psihadelike in ketamin.

Marko Verdenik
Marko Verdenik, Drogart (Denis Sadiković/N1)

Od novih drog najpogostejša “sladoled” in mefedron

Po podatkih zadnje Nacionalne raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opravil leta 2018, je novo psihoaktivno snov že kdaj v življenju uporabilo 0,3 odstotka prebivalcev Slovenije v starosti med 15 in 64 let. Istega leta je bila opravljena raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju, ki je pokazala, da sta dva odstotka 17-letnikov že kdaj uporabila novo psihoaktivno snov.

Leta 2021 je NIJZ sodeloval tudi v Evropski spletni raziskavi o uporabi drog, ki je zajela uporabnike drog, starejše od 18 let, ki so navedli, da so v zadnjih 12 mesecih uporabili vsaj eno prepovedano drogo. Po podatkih te raziskave je v tem obdobju novo psihoaktivno snov uporabilo 13 odstotkov anketiranih.

Od novih drog sta pri nas najpogostejši sladoled (3-mmc) in mefedron (4-mmc), ki se po besedah Marka Verdenika v zadnjem času ponovno pojavljata v večjem obsegu na trgu drog. Obe snovi povzročata občutke ugodja, evforije, ljubezni. Uporabniki opisujejo učinke mefedrona kot podobne učinkom MDMA in kokaina, vendar kot bolj intenzivne, pojasnjujejo v Drogartu.

Nevarno in zasvojljivo

Obe snovi pa sta lahko za uporabnike nevarni, posebej ob jemanju visokih odmerkov, saj lahko sprožijo krče in epilepsiji podobne napade. Pojavijo se lahko tudi težave s srčno mišico. Z mefedronom je bilo, potem ko se je med leti 2007 in 2009 razširila rekreativna uporaba te snovi, povezanih tudi precej zdravstvenih zapletov in tudi smrti. Zato so ga uvrstili na seznam prepovedanih drog. Na omenjenem seznamu je tudi sladoled, ki je izomera mefedrona, sicer pa zelo slabo raziskana snov.

 

Mefedron
Mefedron. (vir: Drogart.org)

Verdenik je opozoril, da je pri obeh drogah problematično tudi to, da gre za substance z močnim zasvojitvenim potencialom. “Ko učinek popusti, ima uporabnik zelo močno željo po ponovitvi. Zato se pogosto zgodi, da uporabniki jemljejo odmerke, dokler ne porabijo vse svoje zaloge. To pa lahko povzroči ravnodušnost ali slabo počutje po uporabi, kar imenujemo ’come down’ učinek. Več snovi, kot uporabiš, bolj je ta učinek izrazit. Uporabniki to pogosto ’balansirajo’ z novim odmerkom, kar pa lahko povzroči začaran krog.”

Nevarnost podtikanja in spolnih zlorab

Mefedron in sladoled se pogosto uporabljata tudi za namen tako imenovanega kemseksa, ko uporabniki jemljejo določene droge pred, med in po seksu, večinoma zato da bi povečali užitek. Ta praksa se je sprva razširila med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, v zadnjem času pa se pojavlja tudi med heteroseksualci, je pojasnil Verdenik. S kemseksom se sicer povezuje tudi droga GHB oziroma GBL, saj ta okrepi spolno poželenje. “Ta droga je pri nas prisotna že dvajset let, njena razširjenost pa niha. V določenih obdobjih poraste, s čimer je povezano tudi povečano število predoziranj,” je dejal sogovornik.

Z uporabo GHB/GBL naj bi bile povezane tudi domnevne spolne zlorabe, na katere so pred časom opozorila anonimna pričevanja na Instagramu. Zlorabe naj bi se dogajale na oziroma po “afterjih”, ki jih je organiziral direktor Fotopuba Dušan Smodej. Kot so poročale udeleženke, naj bi bilo na teh zabavah prisotnega veliko GHB/GBL, drogo pa naj bi tudi podtikali v pijačo.

V Drogartu opozarjajo, da zaradi močnih učinkov že pri nizkih odmerkih in zaradi nevarnega mešanja z alkoholom obstaja veliko tveganje predoziranja. Človek lahko trdno zaspi ali je psihično odsoten, lahko pa celo pade v komo. To pa povečuje tveganje za zlorabe. Izražanje strinjanja ali nestrinjanja s spolnim odnosom je namreč pri osebi, ki je vzela prevelik odmerek, zelo vprašljivo ali celo nemogoče.

Aljaž Uršej/N1

Drogo GHB/GBL so v svojih anonimnih pričevanjih omenjala dekleta, ki so se udeleževala zabav oziroma “afterjev”, ki jih je organiziral Dušan Smodej, direktor Fotopuba, nekatere med njimi naj bi pod vplivom omenjene droge spolno zlorabil.

“Pomembno je, da se uporabniki zavedajo, da tudi če uporabljajo droge, pa jim je bilo nekaj podtaknjeno, so še vedno žrtve. Pogosta je namreč stigma, da če nekdo že uporablja droge, ga ne bodo jemali resno ali pa da je celo sokriv, če mu je bilo nekaj podtaknjeno ali se mu je zgodila zloraba. Če nekdo uporablja droge, je to njegova odločitev, njegova odgovornost in je ’kriv’ le v odnosu do sebe. Če nekdo podtika substance, pa škoduje drugemu. To je pomembna razlika, ki bi morala biti jasna. Ker so droge prepovedane in pogosto stigmatizirane, se nam to razlikovanje žal včasih zabriše,” je razložil Verdenik.

Zabava

Med obiskovalci nočnih klubov se občasno pojavijo poročila o tem, da jim je bila v pijačo podtaknjena droga. Verdenik svetuje, da imamo na zabavah svoj kozarec s pijačo vedno pod nadzorom in da ne sprejemamo pijače od drugih. Pomembno je, da na primeren način to jasno razložimo tudi odraščajočim najstnikom.

Lani 17 zastrupitev zaradi novih psihoaktivnih snovi

V UKC Ljubljana so v letu 2021 zdravili 17 bolnikov, ki so se zastrupili z novimi psihoaktivnimi snovmi, nam je povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Miran Brvar. To je daleč največ v zadnjem desetletju. Leta 2010 so denimo sprejeli tri takšne bolnike, 2011 enega, leta 2012 nobenega. Največ zastrupitev so zabeležili leta 2014 in 2016 ter 2017 (10 oziroma 11), nato je število spet upadlo.

Brvar je pojasnil, da se znaki zastrupitve s temi snovmi najpogosteje kažejo z nemirom, zmedenostjo, širokimi zenicami, tresenjem, hitrim in globokim dihanjem, pospešenim srčnim utripom, povišanim krvnim tlakom, motnjami srčnega ritma, epileptičnimi krči in povišano telesno temperaturo. Poudaril je, da je ob takšnih in drugih težavah, ki se pojavijo predvsem po uporabi prevelikih odmerkov drog, pomembno poiskati zdravniško pomoč.

“Kakšni bodo dolgoročni učinki, ni znano”

Mojca Janežič
Mojca Janežič: “Kakor hitro je ena spojina uvrščena na seznam prepovedanih drog, pri nas ali kje drugje, se pojavi nova, ki jo nadomesti.” (foto: Denis Sadiković/N1)

“Ljudje, ki jemljejo nove psihoaktivne snovi, so dobesedno poskusne miške,” je opozorila Mojca Janežič z Oddelka za kemijske preiskave v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, ki deluje v okviru Generalne policijske uprave. Mojca Janežič in njeni sodelavci na oddelku med drugim analizirajo droge, ki jih zasežejo, in se jih trudijo identificirati.

Kot pravi sogovornica, gre za zelo širok spekter teh spojin. Vsako leto se pojavljajo nove in nove. “Kakor hitro je ena spojina uvrščena na seznam prepovedanih drog, pri nas ali kje drugje, se pojavi nova, ki jo nadomesti. Ki ima samo malo spremenjeno strukturo, zaradi česar ni opredeljena kot prepovedana.” Kakšni bodo njihovi dolgoročni učinki, ni znano. Razlago Mojce Janežič v laboratoriju in kako izgledajo nekatere od “novih drog”, si lahko pogledate tudi v spodnjem posnetku.

Snovi, ki jih dobijo v laboratorij, so različnih oblik. Najpogosteje so to sintetični kanabinoidi, ki so naneseni na rastlinski material in se uporabljajo kot nadomestek konoplje, zelo pogosto so praškaste snovi, včasih tudi tablete.

Nekatere so zapakirane v pisanih industrijskih embalažah, nekatere pa v običajnih prozornih vrečkah. Za kakšno snov gre, največkrat ni navedeno, včasih pa so podatki o vsebini navedeni, a so lahko napačni. “Vse to pomeni, da je precej verjetno, da tisto, kar dobiš, ni tisto, kar si naročil,” je opozorila.

“Ko snov dobimo v laboratorij, jo analiziramo in določimo strukturo spojine. Na podlagi podatkovnih zbirk lahko pri analizi zaseženega materiala potrdimo določeno snov. Če gre za novo snov in teh podatkov nimamo, se obrnemo na zunanje institucije – Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), Evropsko mrežo forenzičnih inštitutov ali pa za pomoč prosimo Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki ima opremo, ki je naš laboratorij nima,” je pojasnila sogovornica. Takšnih primerov sicer ni veliko, v povprečju se zgodijo nekajkrat letno.

Analiza drog
Denis Sadiković/N1

Med novimi psihoaktivnimi snovmi, ki jih policija zaseže, so poleg sintetičnih kanabinoidov najpogostejši sintetični katinoni (poživila), dizajnirani benzodiazepini (pomirjevala), disociativi (analogi ketamina), …

V petih letih 111 novih prepovedanih drog

Na podlagi identificirane snovi na oddelku pripravijo poročilo, na podlagi katerega je nova psihoaktivna snov lahko uvrščena na seznam prepovedanih drog. Janežič je pojasnila, da se na ta seznam lahko uvrsti tudi snov, ki se je pojavila samo enkrat, če se presodi, da je tveganje za javno zdravje visoko.

Z ministrstva za zdravje so nam sporočili, da je bilo v zadnjih petih letih na seznam prepovedanih drog razvrščenih 111 psihoaktivnih snovi. “Vse nove psihoaktivne snovi, ki so bile regulirane na nivoju EU ali OZN, je Slovenija ažurno prenesla na Seznam prepovedanih drog. Poleg teh so na omenjenem seznamu tudi druge nove psihoaktivne snovi, ki so bile zaznane na črnem trgu v Sloveniji,” so pojasnili.

Uvrstitev na seznam prepovedanih drog oziroma razvrstitev v eno od treh skupin prepovedanih drog sprejme vlada. Podlaga za to je Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki določa, da “so prepovedane droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi”.

Kako z mladostniki govoriti o drogah

Mladostnica
Profimedia

Ker so nove droge tako dostopne, je pomembno, da o njih, o njihovem videzu, škodi, zasvojljivosti ter posledicah odvisnosti izobražujemo tudi najstnike, tako v šoli kot doma.

Pomembno je, da starši z mladostniki negujejo odnos, ki temelji na zaupanju, zato da bodo slednji ob morebitnih težavah vedeli, da se lahko obrnejo nanje. Pomembno je tudi, da starši uporabe drog ne stigmatizirajo in da se o tej problematiki izobražujejo, pravi Verdnik.

“Vsako jemanje droge ima svoj kontekst, včasih je to zabava, drugič mogoče pritisk vrstnikov, ki jim mladostnik ne zna reči ne, včasih je beg od situacije v šoli ali od slabih odnosov doma. Dobro je razumeti, kaj je v ozadju. Starši in drugi odrasli, ki so mladostniku blizu, to lahko dosežejo tako, da imajo z njim dober odnos, ki temelji na zaupanju.”

Sogovornik je poudaril, da bi se morali tudi starši o tej problematiki informirati, saj, kot ugotavljajo, o tem ne vedo veliko. “Če starš mladostniku reče, da ga bo občasna uporaba kanabisa odpeljala v odvisnost od heroina, mu slednji najverjetneje ne bo verjel, saj ima povsem drugačno izkušnjo. Ko se pogovarjamo o drogah, je zato dobro pustiti prostor, da mladi sami povedo, kako doživljajo droge in njihovo morebitno uporabo. Za to pa je potreben odprt pogovor brez zastraševanja.”

Seveda morajo starši določiti jasne meje, ki izhajajo iz njihovih vrednot in pričakovanj, na podlagi teh pa je smiselno skupaj z mladostniki določiti pravila in jih skomunicirati na način, da jih bodo mladostniki razumeli, je dodal.

“Jasno je, da se mladi ne bodo vedno obrnili na starše za nasvet, pomembno pa je, da vedo, da lahko pridejo po pomoč, ko zaidejo v težave,” je še poudaril Verdenik. “Če namreč izgubimo zaupanje v otroka, bo tudi otrok izgubil zaupanje v nas.” Tveganje za zlorabo drog in razvoj odvisnosti je po njegovih besedah višje prav pri mladih, ki nimajo urejenih družinskih razmer in ki se nimajo na koga obrniti, ko zaidejo v težave.

Kdaj in kje poiskati pomoč?

Tveganje za razvoj odvisnosti je večje, če droge uporabljamo, ko se soočamo s težkimi življenjskimi situacijami, opozarja sogovornik. Prav tako je tveganje za zlorabe in odvisnost višje pri mladih, ker se osebnostno še razvijajo.

Če menite, da imate težave z drogami, se lahko obrnete na katerega od programov pomoči, navedenih na tej povezavi. Eden od teh je tudi Drogart, kjer zagotavljajo tako enkratno svetovanje kot tudi svetovalno-terapevtski program.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.