Na delovnem obisku v Sloveniji se mudijo predsedniki vlad Višegrajske skupine (V4). Predsednik madžarske vlade Viktor Orban, predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki, predsednik slovaške vlade Eduard Heger in predsednik češke vlade Andrej Babiš so se ob tej priložnosti v Ljubljani srečali s predsednikom vlade Janezom Janšo.
Osrednje teme današnjega plenarnega zasedanja višegrajske četverice so bile prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU, konferenca o prihodnosti Evrope, razmere na Zahodnem Balkanu in preostale aktualne evropske teme.
“Slovenija ima že vrsto let vzpostavljeno sodelovanje z Višegrajsko skupino na različnih področjih in ravneh. Z omenjenimi državami imamo namreč veliko skupnih interesov, ki izvirajo predvsem iz članstva v EU, geografske umeščenosti in podobne stopnje gospodarskega razvoja,” so pred srečanjem sporočili z urada za komuniciranje.
Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju s predsedniki slovaške, poljske, češke in madžarske vlade poudaril, da so vsi Sloveniji pomagali z zdravstveno opremo, testi in cepivi “v času, ko se Evropska unija niti še ni organizirala”. Poljski in Madžarski se je zahvalil tudi za pomoč pri varovanju schengenske meje.
Pred sestankom so sprejeli izjavo predsednikov V4, ki odraža tudi prioritete Slovenije, kot je poudaril Janša. “Zahvaljujemo se za podporo te izjave predstavljenim prioritetam. Veselimo se prihodnjih obiskov vseh štirih kolegov v naslednjih mesecih,” je poudaril, pri čemer je izpostavil Blejski strateški forum in izredni vrh Evropske unije tudi z voditelji držav Zahodnega Balkana, s katerimi bodo obravnavali vprašanje širitve.
“Pred kratkim se je zgodilo, da se je Evropska unija začela krčiti in ne širiti, in zato smo veliko bolj govorili o vprašanju širitve,” je povedal Janša.
Janša: Izpostavljali le pravico do nediskriminacije
Glede madžarske zakonodaje, ki je bila sprejeta sredi junija in prepoveduje deljenje vsebin o homoseksualnosti in spremembi spola z mladoletniki, je premier Janša v odgovoru na novinarsko vprašanje citiral tretjo točko 14. člena Listine EU o temeljnih pravicah, ki predvideva, da se “svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in pedagoškimi prepričanji, spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje.” Listina, tako Janša, odgovarja na nekatere dileme razprav na ravni EU, kjer da se je izpostavljalo pravico do nediskriminacije – ta po mnenju premierja ni absolutna.
Premier Janša na vprašanje, ali V4 postaja V5, ni neposredno odgovoril. Dejal pa je, da vsi prisotni premierji vedo, kako je živeti na temi strani meseca in da svoboda ni samoumevna, kar kolegom z zahoda ni vedno jasno.
Orban poudaril investicije, varnost in širitev trga
“Zelo pomembnih šest mesecev je pred nami,” je navedel predsednik madžarske vlade Viktor Orban, pri čemer je izpostavil migracije in zeleni paket okrevanja gospodarstva držav članic Evropske unije in širitev. “Srečo imamo, da je v teh mesecih ravno Slovenija predsednica Sveta EU, in srečo, da je ravno Janša predsednik vlade,” je povedal Orban.
“Pričakujemo, da bo Slovenija odlična predsednica sveta,” je dodal Orban.
Po Orbanu za zagon gospodarstva potrebujemo investicije, varnost in širitev trgov, pri čemer je izpostavil čim hitrejšo vključitev držav Zahodnega Balkana. “Investicije so takrat, ko davkov ne dvigujemo, moramo jih zniževati. Varnosti imamo takrat, ko tudi pri vprašanju migracije in priseljevanja zagovarjamo svoje stališče, da ne podpiramo migracijskih kvot. Širitev trga je mogoča, če bomo čimprej vključili države Zahodnega Balkana v Evropsko unijo in tako okrepili moč Evropske unije,” je navedel Orban.
“Če nekdo pogleda evropske države danes, vidi, da smo v novi evropski situaciji,” je povedal Orban in pojasnil, da meni, da so kategorije starih in novih držav članic danes spremenjene. “Ker je Slovenija najbolj zahodna država v Evropski uniji, ima predsednik Janša težko in odgovorno nalogo, da te dve kategoriji nekako združi. Vladavina prava je zelo pomembna naloga v Evropskem parlamentu, ki je ne bi smeli uporabljati politično,” je povedal Orban.
Orban je Evropski parlament, ki po njegovi oceni preveč razpravlja o temah, ki niso ključne, še obtožil, da se gre džihad nad vladavino prava.
Predsednik slovaške vlade Eduard Heger je poudaril, da bodo Slovenijo podprli pri vseh prizadevanjih. “Prepričan sem, da boste predsedovanje odlično zmogli, in pri tem vam bomo pomagali. Enotni smo tudi v tem, da je treba poviševati stopnjo precepljenosti med ljudmi,” je dodal.
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Žiga Živulović jr./BOBO
Heger je izpostavil tudi mobilizacijo interesa državljanov za prihodnost Evropske unije. “Državljani morajo ostati v središču tega pogovora, zato jim je treba prisluhniti,” je povedal.
Za Slovaško bo pomembna tudi kibernetska varnost državljanov in podnebni paket EU, ki bo predstavljen naslednji teden, ter širitev EU, ki je obenem med prioritetami slovenskega predsedovanja. “Sloveniji smo izrazili popolno podporo pri uresničevanju teh ciljev, pozdravljamo tudi namen Slovenije, da bo organizirala srečanje Zahodnega Balkana,” je izpostavil Heger.
Predstavniki LGBTI obisk pospremili z izjavo
Predstavniki skupnosti LGBTI so današnji obisk premierjev višegrajskih držav pospremili z izjavo, v kateri vlado pozivajo, da se pridruži skupini držav EU, ki so obsodile sovražne poteze Madžarske in Poljske do LGBTI oseb, še posebej nov zakon na Madžarskem, ter v času predsedovanja Svetu EU zaščiti enakost in življenja teh oseb doma in v Uniji. “Madžarska aktivno gradi sovraštvo proti LGBTI ljudem že leta,” ocenjujejo podpisniki izjave. Diskriminatoren zakon, ki je v veljavo stopil v četrtek, “LGBTI ljudi potiska nazaj za domače zidove, proti njim razpihuje sovraštvo ter jih izpostavlja dodatni diskriminaciji in nasilju”, so zapisali v izjavi, ki so jo posredovali medijem ter jo dopoldne tudi javno prebrali pred ljubljansko Moderno galerijo.
Žiga Živulović jr./N1
Babiš: Slovenija je dojemljiva za naša stališča
Predsednik češke vlade Andrej Babiš se je v nagovoru osredotočil na cepljenje proti covidu-19: “Naša glavna naloga je prepričati vse, da bi se cepili,” je povedal. “Delta je tukaj, vsi govorijo o virusu, na koncu niso jasne izkušnje, želimo se vrniti v normalnost, želimo prepričati vse državljane, da je to edina rešitev pandemije, da bi naši otroci lahko prišli septembra nazaj v šolo in se vrnili v normalnost.”
Babiš je izpostavil, da so bile prioritete srečanja širitev EU in Zahodni Balkan, pa tudi migracije in varnost. “Vsi upamo, da bodo naši načrti o okrevanju potrjeni in da bomo lahko ta denar porabljali za obnovo našega gospodarstva. Najbolj diskutirana tema s slovenskim premierjem je bil schengen, širjenje EU in tudi Zahodni Balkan”.
Pri tem je poudaril, da ne razume, zakaj nekatere države, kot je Romunija, ne želijo vstopiti v schengen, čeprav imajo za to že izpolnjene pogoje. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, da se vojske držav članic EU umikajo iz Afganistana, in potrebo po povečanju prisotnosti v Maliju. “Veseli smo, da je Slovenija predsednica Sveta EU, saj je dojemljiva za naša stališča,” je dodal.
“Samo kmetje na evropski šahovnici”
Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je prepričan, da je slovenski načrt za odpornost in okrevanje “zelo dober”.
“Pogosto razmišljamo, da smo samo kmetje na evropski šahovnici. Naš glas za prihodnost Evrope mora biti zelo glasen, biti moramo proti centralizaciji. V naši državi dobro vemo, kaj pomeni prekomeren centralizem,” je izpostavil Morawiecki in poudaril, da podpirajo “suverenost držav”. Sodelovanje med državami je izpostavil zlasti v gospodarstvu. “Nočemo biti v kotu, hočemo igrati enakovredno vlogo, da bi Evropa postala strateško močnejša,” je dejal.
“V Evropski uniji ni prostora za boljše in slabše kategorije članov, vsi smo enakovredni in vsi smo tudi suvereni. Kdo lahko bolje razume, kakšne reforme potrebujemo mi, ki imamo izkušnje s komunizmom in patologijo, povezano s tem obdobjem?” je vprašal.
Izpostavil je še krepitev varovanja meje, vezano na prihode migrantov.
Predsedovanje Višegrajski skupini je s prvim julijem prevzela Madžarska.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje