Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Svetu EU, drugič v zgodovini našega članstva v Uniji in prvič po letu 2008. Že v četrtek bo Slovenijo obiskala Evropska komisija z Ursulo von der Leyen na čelu. V oddaji N1 STUDIO je bil gost minister za zunanje zadeve Anže Logar.

Četrtek, 1. julij. Slovenija bo na ta dan nasledila Portugalsko pri predsedovanju Svetu EU. Tudi tokrat bo država ob začetku predsedovanja že prvi dan na Brdu pri Kranju gostila predstavnike Evropske komisije z Ursulo von der Leyen na čelu.

Vlogo predsedujoče države bomo prevzeli s parolo Skupaj. Odporna. Evropa. Oblikovali so tudi poseben logotip, ki simbolizira povezanost Slovenije in EU. Vse informacije o predsedovanju je mogoče najti na spletnem mestu si2021.eu.

Vodja projekta predsedovanja je zunanji minister Anže Logar, ki je bil danes gost v oddaji N1 STUDIO.

“Že nekaj časa gre zares. Priprave smo maksimalno pospešili, ko sem prevzel funkcijo zunanjega ministra. Sekretariat za predsedovanje smo umestili pod MZZ, tako da je priprava tega pomembnega projekta centralno vodena. Vsebinsko smo že nekaj časa pripravljeni, tudi znotraj tria predsedstva smo stvari usklajevali,” je v uvodu povedal minister.

Na stalno predstavništvo v Bruselj (SPBR) so v času Logarjevega ministrovanja poslali nekaj deset uslužbencev, saj so se odločili, da bo predsedovanje “Brussels based” (pretežno vodeno iz Bruslja). “To terja vsakodnevno usklajevanje z Brusljem in skupno spremljanje napredka.”

Naloga predsedujoče države je, da poskuša usklajevati različna stališča med državami članicami do različnih zakonodajnih predlogov oziroma dosjejev. “Vsaka država članica poskuša znotraj tega uveljaviti svoje stališče, naloga predsedujoče države pa je najti kompromisni predlog za vseh 27 držav,” je razložil Logar.

Prioriteta predsedovanja je pripraviti EU na naslednje morebitne krize. “V prioritetah slovenskega predsedovanja izpostavljamo vzpostavitev zdravstvene unije in hkrati krizno upravljanje na področju kibernetske varnosti,” je povedal zunanji minister. “Tudi na področjih, kjer ni skupne politike, je bistveno narediti napredek, če nastopi kriza,” je dodal in poudaril odziv med pandemijo covida-19, ko je bila EU na začetku tarča številnih kritik.

“EU sestavlja 27 držav članic, vsako leto so v neki članici volitve, morda bo tokrat posebnost le ta, da bodo volitve v dveh velikih članicah, kar bo treba upoštevati in temu prilagoditi predsedovanje, da se bo pospešilo iskanje ključnih soglasjih.”

minister za zunanje zadeve Anže Logar

Non-paper in načet ugled Slovenije

“Seveda smo se s pojavom non-paperja znašli v nerodnem položaju v času predsedovanja, ko bomo v Sloveniji gostil en in edini, žal, zelo pomemben dogodek. Žal, ker nekatere vsebine potem niso bile dodeljene Sloveniji,” je dejal Matjaž Nemec iz SD.

“Predvsem vrh Zahodni Balkan – EU bi lahko na neki način okrepil našo vlogo na Zahodnem Balkanu, žal pa je naš položaj najšibkejši – ne samo v regiji, temveč tudi v EU – od obstoja države. Zaradi neprimernosti obnašanja, neprimernosti retorike, neprimernosti dejanj, predvsem našega predsednika vlade in vseh, ki mu morajo slediti v njegovi zunanji politični agendi.”

Logar je na povedano odgovoril z besedami: “Sprašujem se le, kje jih jemljejo.”

V nadaljevanju oddaje N1 STUDIO je dejal še, da se mu zdi, da non-paper ni načel ugleda Slovenije in da v tujini vedo, da s tem papirjem nimamo nič. “Ne vlada ne noben njen organ v mandatu te vlade nista sprejela ali obravnavala nobenega dokumenta, povezanega z Zahodnim Balkanom ali BiH.”

“Rečem lahko, da sem v vseh svojih stikih, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, naletel na sogovornike, ki razmere v Sloveniji dobro poznajo, in vsi pozdravljajo delo Vlade RS,” je še dodal Logar. Ravno včeraj je govoril z ameriškim državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom, je povedal, kramljala pa sta o prioritetah slovenskega predsedovanja.

“Sam nikoli ne bi poskušal blatiti ugleda Slovenije v tujini zgolj za dosego nekega parcialnega cilja predčasnih volitev.  /…/ To ni moj način politike.”

“SDS je tvoren del EPP, tako smo se odločili na organih stranke. Sam sem bil tudi mednarodni sekretar SDS in sodeloval v organih EPP. Tudi vlade te stranke so uspešne v Evropi, in mislim, da bo tako tudi v prihodnje.”

minister Logar o Evropski ljudski stranki (EPP)

Pomen Zahodnega Balkana

“Ravno danes je češki zunanji minister napovedal, da bo Zahodni Balkan prioriteta tudi njihovega predsedovanja prihodnje leto. To temo nam je z usklajevanjem tria uspelo postaviti visoko na dnevni red. Naša ključna naloga je začetek pogajanj za Albanijo in Severno Makedonijo. To je naloga EU, držati besedo,” je še eno prioriteto slovenskega predsedovanja izpostavil Logar.

Poznavalec Zahodnega Balkana Faris Kočan je dejal, da sta za Slovenijo med predsedovanjem pomembni predvsem dve stvari. “Slovenija bo morala pospešiti dva trenutka. Prvi je sistemski, nekako geopolitičen argument, se pravi prepričati Evropsko unijo o tem, da je širitev na Zahodni Balkan prioriteta, da je nujna, da se ne gre več, da oni potrebujejo nas, ampak da tudi mi potrebujemo njih. Seveda se bo to zgodilo najverjetneje paketno, težko si predstavljamo, da bi državo po državo sprejemali v EU.”

“Drug je pa čisto operativni vidik, ki ga lahko Slovenija nekako zapopade. Govorim o t. i. mini schengenu, trenutno imamo v tem Srbijo, Makedonijo in Albanijo. Slovenija bi lahko tej pobudi skušala priključiti Črno goro, BiH in Kosovo. Vemo, da gre tu za neko ustvarjanje notranjega trga po načelih, ki veljajo v EU, se pravi, gre za neko konvergenco. V tem kontekstu bi bilo pomembno, da Slovenija tu naredi ta korak naprej, ker bodo te države potem tudi bolj pripravljene na članstvo v EU, kar se jim tudi očita, da so trenutno v tej formi neprimerne za članstvo v EU,” je še dodal Kočan.

“Tudi začetek pogajanj še ne pomeni nujno, da bo država postala članica Unije. Poglejmo primer Turčije. Reformna želja kandidatke mora ostati do konca,” pa je na to dejal zunanji minister Logar.

Oglejte si celotno oddajo N1 STUDIO: