Po obisku Evropske komisije lahko rečemo, da je bila ena od glavnih nalog opozoriti Slovenijo na ključne težave, saj so evropski komisarji že prvi dan izpostavili tisto, kar se jim zdi najbolj problematično, je dogajanje povzela strokovnjakinja za pravo EU dr. Janja Hojnik. Strokovnjak za mednarodne odnose dr. Boštjan Udovič medtem ocenjuje, da je šlo za vljudnostni obisk in da bi se predsednica EK lahko odločila za bolj oster nastop, a se ni.
Strokovnjakinjo za pravo Evropske unije (EU) z mariborske pravne fakultete dr. Janjo Hojnik je ob prvem dnevu slovenskega predsedovanja presenetilo, kako neposredno so nastopili evropski komisarji. “Pričakovala sem da sporna vprašanja ne bodo na mizi že prvi dan ter da bo vse skupaj potekalo bolj diplomatsko in na načelni ravni. Vendar pa so komisarji po posameznih resorjih že izpostavili tisto, kar vidijo kot problematične točke v zvezi s Slovenijo.” S slovenske strani smo medtem slišali bolj generalne obljube o reševanju teh težav in tudi interpretacije, da komisarji česa ne razumejo najbolje, je dodala Hojnik.
Novinarska konferenca predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in slovenskega premierja Janeza Janše je po nekaterih ocenah minila v napetem ozračju, saj so se pokazale razlike v stališčih do svobode medijev, imenovanja evropskih tožilcev, spornega madžarskega zakona o pravicah LGBTIQ+ skupnosti in drugih pomembnih vprašanj.
Evropska komisija po mnenju dr. Janje Hojnik vidi, da je nujno pravočasno opozoriti na pereče težave, ker so “bili pri Poljski in Madžarki predolgo v rokavicah, zaradi česar se tudi pojavljajo očitki, da je EU prispevala k zaostreni situaciji”. Komisija tudi v primeru spornega madžarskega zakona o pravicah LGBTIQ+ skupnosti na začetku ni reagirala, potem je sporočila, da zadevo preučuje, in šele nato je zavzela stališče, opozarja sogovornica.
Izr. prof. dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede medtem različnim stališčem na novinarski konferenci ne pripisuje velikega pomena. “Vsaka stran je povedala tisto, kar je zanjo pomembno; predsednica Evropske komisije je poudarila skupno zavezanost evropskim pogodbam, naš premier je izpostavil svoje videnje. Težava je najbrž v tem, da je imel marsikdo previsoka pričakovanja,” je ocenil sogovornik.
“Glavna naloga je bila opozoriti Slovenijo”
Na vprašanje, ali je običajno, da so ob začetku predsedovanja bolj izpostavljene notranje zadeve predsedujoče države članice in ne toliko širša vprašanja EU, je Udovič odgovoril: “Problemi držav članic so problemi EU. Podobne probleme kot Slovenija imajo tudi druge države.” Von der Leyen bi po njegovem mnenju lahko veliko bolj ostro zastavila svoj nastop, pa ga ni, želela je izpeljati zgolj vljudnostni obisk. Udovič ocenjuje, da je bila kvečjemu nekoliko bolj zadržana kot običajno, a kljub temu korektna.
Hojnik je dogajanje videla drugače. “Evropska komisija je bila očitno odločena, da Slovenijo že na začetku opozori na zadeve, ki jo motijo. Zdi se, da je bila to glavna naloga.” Ne glede na to, dodaja sogovornica, je prvi dan minil v optimističnem duhu; slišati je bilo, da imajo do slovenskega predsedovanja visoka pričakovanja in verjamejo, da bo to pozitivno.
Kot je znano, je ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Zahodni Balkan. Von der Leyen je Slovenijo pri tem podprla, rekoč da bi bilo dobro, da se začnejo pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, naslednji korak pa naj bi bila odprava vizumov za državljane Kosova. Ali Sloveniji takšen veliki met lahko uspe? Udovič pravi, da je v resnici zelo malo odvisno od Slovenije. “Slovenija se bo maksimalno trudila, a naloga komisije je, da pomaga “zlomiti Bolgarijo”. To bo osrednja naloga. Če bodo torej pri tem aktivno sodelovale evropske institucije, nam to lahko uspe. Če nam ne uspe, pa bo to poraz za vso Evropo, ki ga ne bomo mogli popraviti še več let,” ocenjuje Udovič. Po Sloveniji namreč predsedovanje prevzame Francija, ki ji širitev EU ni prioriteta, poleg tega pa se bo ukvarjala s predsedniškimi volitvami, ki bodo v tej državi potekale prihodnje leto.
Janja Hojnik se strinja, da naloga ne bo enostavna, tudi zato, ker imajo praktično vse države članice velike težave s stanjem demokracije v državah Zahodnega Balkana; s tem, kakšno je stanje svobode medijev, neodvisnosti sodstva in korupcije. “Nikakor si ne moremo privoščiti interpretacij, da je v vzhodnih državah s krajšo demokratično tradicijo demokracija lahko drugačna, sploh kar se tiče človekovih pravic. To vidim kot osrednjo težavo Zahodnega Balkana. EU čuti, da ima dolg do tega dela Evrope, po drugi strani pa je tam toliko težav, zaradi katerih države ne morejo napredovati. Zahodne države zato zelo verjetno ne bodo pripravljene na širitev.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!