Menu Item
Do kdaj bo pritisk na laboratorije še vzdržen? Ponekod v tujini so ob rekordnih številkah okužb uvedli možnost potrjevanja s hitrim testom, že ta teden bi se pravila utegnila spremeniti tudi pri nas, je napovedal minister za zdravje.
Okužb je iz dneva v dan več in projekcije kažejo, da se bo njihovo število še povečevalo. Številne države ne zmorejo več zagotoviti PCR-testiranja za vse okužene. V Angliji zato začasno velja, da za potrditev okužbe zadošča pozitiven test za samotestiranje na domu. Vsak hitri test ima namreč svojo QR-kodo, ob kateri morajo testirani v informacijski sistem njihovega NIJZ zapisati tudi svoje podatke, nato pa jih epidemiologi obvestijo o nadaljnjem ukrepanju. Na Hrvaškem pa od prejšnjega tedna za potrditev velja hitri antigenski test, opravljen v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah.
Tudi pri nas se v teh dneh bližamo meji, ki jo laboratoriji še zmorejo. “Treba je dobro premisliti, katere so tiste skupine, ki jih res moramo testirati in katere so tiste skupine, pri katerih PCR ne bi bil potreben in bi bili zadovoljni s hitrim antigenskim testom. O tem smo se pogovarjali na svetovalni skupini. Pogovori potekajo med mikrobiologi in epidemiologi. Verjetno bo treba skleniti neke kompromise oziroma opredeliti drugačen protokol testiranja,” je sinoči za TV Slovenija povedala vodja svetovalne skupine dr. Mateja Logar. Ključno je, še pravi Logar, da se zmanjša pritisk na laboratorije. “Da bodo zmogli v realnem času ugotoviti in sporočiti rezultate. Smiselno je, da rezultat dobimo v 24 urah.”
Minister za zdravje Janez Poklukar je pred novim letom ob napovedi omikronskega vala dejal, da laboratoriji ves čas povečujejo svoje kapacitete in lahko na dan opravijo tudi do 16 tisoč PCR-testov. V drugem valu (jeseni 2020) so opravili tudi po več kot 6000 testov na dan, v četrtem valu (jeseni 2021) so presegli številko 10000, včeraj pa je bilo opravljenih že več kot 12 tisoč testov.
Zdaj Poklukar ne želi govoriti o maksimalni številki PCR-testov, ki jih lahko opravijo. “Vsak dan se vsi laboratoriji po državi prilagajajo, tako da ne bi dajal končnih številk. Verjamem, da bodo laboratoriji naredili vse. Število okužb močno narašča po vsem svetu. Če gledate podatke iz različnih držav, je poleg zapisano, da ne odražajo vseh okuženih v državi, ker v številnih, tudi bogatejših državah, sistem ne zmore vseh testirati. Skladno s tem bo v naslednjih dneh predstavljen spremenjen protokol, ki bo zagotavljal spremembo oblike testiranja tako, da karseda dolgo zagotavljamo PCR kot zlati standard za potrjevanje okužb, to je ta trenutek glavno. Če bomo maksimalne kapacitete presegli, so tudi še rezervni scenariji,” je povedal zdravstveni minister.
Pomanjkanje reagentov?
Potem ko brise vzamejo na številnih testirnih mestih po državi, jih obdelajo laboratoriji dveh institucij: približno 40 odstotkov testov opravi Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), 60 odstotkov pa Nacionalni laboratoriji za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). V NLZOH ocenjujejo, da lahko opravijo približno 8000 PCR-testov dnevno, številki so se približali v zadnjih dneh.
Ena od omejitev naj bi bila tudi pomanjkanje reagentov, to so kemikalije, ki jih potrebujejo v postopku. Kot pravijo na NLZOH, so to reagenti za DNA/RNA izolacijo, reagenti za odstranjevanje DNA/RNA, reagenti za pomnoževanje nukleinskih kislin, reagenti za procesno kontrolo, kontrolni in drugi reagenti. “Na trgu se občasno pojavijo težave z dobavo materiala, potrebnega za diagnostiko SARS-COV-2, kar velja zlasti za reagente. Do teh težav je prihajalo na samem začetku in se še dogaja ob vrhuncih posameznih valov epidemije. V naših laboratorijih smo ves čas zagotavljali zadostne zaloge reagentov, da do večjih težav z dobavljivostjo materiala ni prihajalo,” so zapisali.
“S PCR testiranjem smo na stropu zmogljivosti, zato se bo treba odločiti, kako naprej. Ena od možnosti je, da del testiranj izvedemo s hitrimi antigenskimi testi,” pa je za Radio Slovenija povedal dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunulogijo.
O tem, kako bo testiranje potekalo odslej, şta na novinarski konferenci spregovorila državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar in direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik.
Spremembe protokola PCR testiranja
“Namen spremembe protokola je, da kljub strmemu naraščanju okužb zagotovimo vzdržan sistem v laboratorijih, ki zagotavlja prednostno dostopnost do preiskav za vse hospitalizirane paciente ter vse, ki imajo zdravstvene težave, ki potencialno zahtevajo hospitalizacijo, ” je v uvodu pojasnil Vindišar.
V želji, da bi tudi vsem ostalim omogočili čimprejšnjo potrditev okužbe, so tako na ministrstvu za zdravje sprejeli spremembe protokola odvzema PCR testa. Protokol se v prvem koraku zadeva oseb, ki ne kažejo simptomov okužbe. Za vse osebe je tako odslej predvideno, da se najprej opravi hitri antigenski test, bodisi po sistemu samotestiranja bodisi pri posameznih izvajalcih. V primeru negativnega izvida se predvideva, da oseba ni okužena s koronavirusom. V primeru pozitivnega izvida pa gremo po protokolu na PCR testiranje, a le ob pogoju, da oseba dokaže, da je predhodno testiranje opravila – bodisi s fotografijo samega testa ali pa test prinese s seboj ter ob tem izkaže tudi svojo identiteto. Asimptomatske osebe tako za dostop do PCR testa nujno potrebujejo pozitivni hitri test.
Osebe s simptomi respiratorne okužbe pa po novem protokoli razdelimo v dve skupini. V prvi so posebej ranljive osebe, kamor sodijo kronični bolniki, imunokomprimitirani, nosečnice in otroci. Vse te osebe osebnega zdravnika obvestijo o svojih simptomih in zdravnik jih bo naročil na PCR testiranje. Za vse ostale pa je predvideno, da opravijo hitro antigensko testiranje oz. samotestiranje in se v primeru pozitivnega rezultata naročijo na PCR testiranje.
V primeru, da je pri simptomatski osebi hitri antigenski test negativen, se ta oseba kljub temu izolira in ostane v izolaciji do tri dni. V tem času oseba lahko koristi bolniški stalež, po tem času pa glede na to, ali se težave nadaljujejo, o tem obvesti osebnega zdravnika in se ponovno naroči na PCR testiranje. V primeru, da težave izzvenijo, lahko rečemo, da oseba ni okužena s koronavirusom.
V letu dni toliko testov kot trenutno v enem dnevu
“Protokol testiranja je spremenjen z namenom, da se ohrani odprta družba,” je še poudaril Vindišar in dodal, da bo uvedba protokola učinkovita le, če se vsi ravnamo samozaščitno. “Na rezultate testiranja tudi v primeru, če nimate znakov okužbe, čakajte doma,” je še opozoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje ter hkrati prosil za razumevanje pri čakanju na rezultate, ki jih vselej zagotovijo najkasneje v roku 48 ur.
Da resnično govorimo o povečanju potreb števila opravljen testiranj, pa je Vindišar ponazoril s podatkom, da sta največja slovenska laboratorija (Inštitut za mikrobiologijo in NLZOH) v enem letu opravila približno 10 tisoč PCR preiskav, kar v današnjih dneh opravita v enem delovnem dnevu, hkrati pa še vedno zagotavljata vse mikrobiološke raziskave za vse preostale hospitalizirane paciente.
“Trenutne številke sicer kažejo, da smo še daleč od cilja,” je še poudaril Vindišar in dodal, da moramo na samotestiranje gledati kot na merjenje temperature. Gre namreč na najbolj osnoven in hkrati najbolj učinkovit ukrep za odkrivanje kužnih posameznikov ter za prekinitev verige pri nadaljnjem prenosu okužb.
Testiranje bi zmanjšali za 30 do 35 odstotkov
Da trenutno laboratoriji dosegajo kapacitete na vrhnji meji zmogljivega je potrdila tudi direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik. Kot je dejala, so samo včeraj v enem dnevu na NLZOH prejeli skorajda 20 tisoč vzorcev, le teh pa je z vsakim dnem tudi več.
“Tako se nam podaljšuje pretočni čas in ob takšnih številkah lahko laboratoriji za zdaj rezultate sporočamo v 48 urah,” je še dejala Žohar Čretnik in dodala, da je namen protokola ne le v tem, da bi prihranili na PCR testih, saj pristojni računajo, da bi protokol omogočal, da prihranimo nekje med 30 in 35 odstotkov potrebnega testiranje, temveč tudi v tem, da bi vzpostavili pomoč iz tujine. Trenutno namreč pristojni iščejo tuj laboratorij, ki bi bil pripravljen analizirati vzorce, ki jih laboratoriji v Sloveniji niso zmožni pravočasno analizirati.
Kot je še potrdila Žohar Četnik, v večini vzorcev, ki jih prejmejo v njihovem laboratoriju, prevladuje omikron različica koronavirusa, saj je ta prisotna v več kot 90 odstotkih vseh pozitivnih testov.
Možnosti za dodatne kapacitete sicer iščejo predvsem v sosednjih državah. Ker pa se poraja vprašanje, kako bodo do potrdil o PCR testiranju prišli tudi športniki, ki se februarja odpravljajo na zimske olimpijske igre, so na današnji novinarski konferenci pojasnili, da je do takrat še dovolj časa in verjamejo, da bomo do takrat omogočili zadostne kapacitete.
Trenutno je sicer aktivnih 12 covidnih bolnišnic. Od začetka letošnjega leta se je število pacientov na intenzivnih oddelkih nekoliko znižalo, intenzivne postelje pa so trenutno zagotovljene na 10 covidnih bolnišnicah.
Vrh trenutnega peteka vala epidemije je moč pričakovati, če se bo trend razvoja ohranil, okoli 6. ali 7. februarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje