Tako po okužbi s koronavirusom kot po cepljenju v telesu nastanejo protitelesa, ki nas ščitijo pred ponovno okužbo. Njihovo količino v krvi je mogoče izmeriti, to storitev ponujajo različne ambulante, v lekarnah pa je mogoče kupiti tudi test za protitelesa za domačo uporabo. Kaj nam količina protiteles pove o tem, kako varni smo?
Prisotnost protiteles v krvi pomeni, da je telo že bilo v stiku z virusom oziroma da smo preboleli bolezen. Protitelesa se razvijejo tudi kot odgovor na cepivo.
V lekarnah je mogoče kupiti teste za odkrivanje prisotnosti protiteles proti SARS-CoV-2 (koronavirusu) za domačo uporabo, ki naj bi bili uporabni tako za zaznavanje protiteles po prebolelosti kot cepljenju. Pri tem testu naj bi si kri doma odvzeli iz prsta: potrebnih je nekaj kapljic krvi, ki jih zmešamo z reagentom, nato pa nakapljamo na kontrolno ploščico. Rezultat, ki je razviden po treh minutah, bo le pozitiven ali negativen: izvedeli bomo torej le, ali protitelesa v krvi imamo, ne pa tudi, koliko jih je.
V Lekarni Ljubljana ponujajo teste dveh različnih proizvajalcev. 19 evrov stane test enega proizvajalca, 24 evrov pa komplet dveh testov drugega proizvajalca.
Samoplačniški krvni testi
Več zasebnih ambulant pa tudi bolnišnice in zdravstveni domovi ponujajo test za protitelesa, pri katerem izmerijo tudi njihovo količino. Ta se meri v nanogramih na mililiter krvi. Krvna preiskava pri različnih ponudnikih stane od 25 do 50 evrov.
Optimalni čas za detekcijo protiteles je, če smo preboleli covid-19, vsaj dva tedna potem, ko izzvenijo simptomi. V določenih primerih je količina protiteles dovoljšna, da jo test zazna, šele sedem tednov po preboleli bolezni. Če želite test opraviti po cepljenju, pa naj bi to storili od dva do tri tedne po drugem odmerku. Raven protiteles začne po cepljenju sčasoma upadati.
Medtem ko v nekaterih ambulantah izvajajo enak test protiteles po prebolelosti in po cepljenju, drugod ponujajo dva različna testa.
Testi, namenjeni ugotavljanju tega, ali smo covid-19 preboleli, so primerni za tiste, ki še niso bili cepljeni. Pozitiven rezultat pomeni, da smo bili v stiku z virusom. Občutljivost teh testov je okrog 98-odstotna in pozitiven rezultat večinoma pokažejo tudi, če smo covid-19 preboleli brez očitnih znakov bolezni oziroma asimptomatsko. Če imamo zelo majhno koncentracijo protiteles, je mogoče, da jih s testom ne bomo zaznali.
Test, ki ga ponujajo za cepljene, pa meri specifična protitelesa proti virusni bodici oziroma spike proteinu koronavirusa. Ta protein koronavirusu omogoča pritrditev na membrano gostiteljeve celice. Po cepljenju nastanejo v našem telesu protitelesa proti temu delu virusa.
Kaj pomeni rezultat?
Kaj torej pomeni, če se odločimo za test in nam ta pokaže, da je koncentracija protiteles v naši krvi 30, 600 ali pa 2.000? Žal s testom za nekaj deset evrov ne moremo zanesljivo izvedeti, kako dobro smo zaščiteni. “Nemogoče je generalno povedati, katera številka pomeni, da smo varni pred okužbo,” pravi predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. “Pozitiven test pomeni, da se je v telesu sprožil imunski odgovor, po okužbi ali po cepljenju. Testi so različni in nimamo dovolj raziskav na nivoju populacije, da bi lahko zanesljivo povedali, koliko protiteles je dovolj.”
“Na žalost ni tako enostavno,” pa razlaga vodja vladne svetovalne skupine, infektologinja dr. Mateja Logar. “Protitelesa, ki se določajo komercialno, ne korelirajo s tem, kakšna je stopnja zaščite. Za stopnjo zaščite bi morali določati t. i. nevtralizacijska protitelesa, kar pa je zelo zapleten postopek: potrebujemo živo kulturo virusa na celicah, na kateri opazujemo, pri katerih koncentracijah se zavre razmnoževanje virusa. Preiskava poteka pod zelo nadzorovanimi pogoji, traja od 5 do 7 dni, tako da je žal ne moremo množično izvajati.”
Za zdaj raziskave še niso potrdile povezave med koncentracijami ostalih protiteles in nevtralizacijskimi protitelesi, še razloži Logar. “To pomeni, da imamo lahko po eni strani zelo majhno koncentracijo teh protiteles, ki jih določimo v kateremkoli laboratoriju, pa imamo kljub temu veliko koncentracijo nevtralizacijskih protiteles. Mogoče pa je tudi obratno: da imamo veliko koncentracijo navadnih protiteles in majhno koncentracijo nevtralizacijskih. Vsi bi bili veseli, če bi se to dalo tako preprosto izmeriti, a žal to trenutno ni mogoče.”
Strokovno gledano, pravi, te preiskave nimajo smisla, saj nam njihov rezultat ne pove, kako dobro smo zaščiteni pred okužbo. Vrednosti, izmerjene s testi različnih proizvajalcev, pa med seboj niso primerljive.
Zaščita niso samo protitelesa
Zaščita pred boleznijo, ki jo zagotavlja naš imunski sistem, je odvisna od vsaj dveh dejavnikov. Prvi je število protiteles, ki jih proizvajajo limfociti B, drugi pa je celična imunost, za katero so odgovorni limfociti T. Pri tej nastanejo spominske celice, ki si zapomnijo patogen, v tem primeru koronavirus, in ga ob okužbi odstranijo.
Kot je v intervjuju za našo rubriko Poglobljeno razložil imunolog dr. Alojz Ihan, cepljenje ustvari višjo raven protiteles kot prebolela okužba. “Je pa res, da se ob okužbi vzpostavi širša T-celična zaščita proti več delom virusa, ne samo proti spike proteinu. In sčasoma, ko začne raven protiteles po cepljenju upadati, se lahko zaščita pred težjim zbolevanjem po preboleli okužbi izkaže za boljšo.” Toda tega dela imunosti testi za protitelesa ne pokažejo.
Obstaja pa glede tega tudi razlika med cepivi. “Kot kaže, imamo po cepljenju s cepivi mRNK več protiteles, po cepljenju z vektorskimi cepivi pa boljšo celično imunost,” nam razloži profesor s Fakultete za farmacijo dr. Borut Štrukelj.
Tudi če se boste odločili za krvni test in ugotovili, koliko protiteles imate trenutno, pa s tem potrdilom ne boste mogli dokazovati, da izpolnjujete pogoj PCT.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje