"Ne pričakujemo skandinavskih plač, ampak mnogokratnik povprečne plače"

Predstavniki zdravniškega sindikata Fides so v torek sprejeli odločitev o splošni stavki zdravnikov in zobozdravnikov, ki je napovedana za 19. oktober ob 7. uri. "Trenutno v slovenskem zdravstvu funkcionira le medicinska stroka, vse ostalo pa stoji," meni predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Zdravniški sindikat zahteva izstop zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema in nato določitev zdravniških plač v razmerju do povprečne plače v državi.

V torek je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides sprejel odločitev o splošni stavki. Določil je, da se bo ta začela 19. oktobra ob 7. uri, če pred tem z ministrstvom ne bo dosegel konsenza o reševanju stavkovnih zahtev.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je dejal, da je bila udeležba na včerajšnji izredni skupščini zelo visoka.

“Niso govorili o višjih plačah, ampak o stiskah, povezanih s propadanjem javnega zdravstvenega sistema,” je dejal Kuštrin. Po njegovih besedah bodo glavne žrtve pacienti, drugi v vrsti pa so zdravniki, ki so prvi odvetniki pacienta. Trenutno v slovenskem zdravstvu funkcionira le medicinska stroka, vse ostalo pa stoji, meni Kuštrin.

“Od začetka smo bili proti enotnemu plačnemu sistemu javnih uslužbencev,” je dejal Kuštrin. Dodal je, da trenutni enotni plačni sistem podi zdravnike iz javnega zdravstvenega sistema.

Kuštrin je na novinarski konferenci dejal, da je bilo na zadnji seji vlade rečeno, da bo po novi reformi zdravstvo zacvetelo proti koncu leta 2025. “Zdravstveni sistem je treba reševati takoj. Včeraj je minister povedal 100 diagnoz zdravstvenega sistema. Rešitev naj bi bila po njegovem 1. januarja 2024, ampak zdravstveni sistem potrebuje investicijo in reforme danes,” je dejal Kuštrin.

Dodal je, da stavka ne bo le enodnevno opozorilo, ampak bo trajala do izpolnitve zahtev. Ob tem je dejal še, da se v torek ne bo udeležil pogajanj z zdravstvenim ministrom.

Kako bi potekala stavka?

Če dogovora ne bo in bo stavka stekla, bodo stavkajoči v tem času na delovnem mestu, razen ob sklicih stavkovnih sestankov, ki bodo potekali najmanj 1-krat tedensko. Zagotavljali bodo predpisan minimum delovnega procesa. Izvajale se bodo tiste storitve, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Večinoma pa naj bi delali po prazničnem razporedu, je razvidno iz izjave o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v času stavke, ki so jo objavili na spletni strani Fidesa. Želijo, da za čas stavke stavkajočim pripade 100-odstotno nadomestilo plač.

Kaj zahteva Fides?

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema in pogajanja o novem tarifnem delu kolektivne pogodbe. Dodali so, da imajo dovolj “nezadržnega razpadanja javnega zdravstva, usodnega slabšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, životarjenja v propadlem mehanizmu določanja plač v javnem sektorju, neupoštevanja standardov in normativov, oddaljevanja od evropskega delovnega časa, bega zdravnikov in zobozdravnikov iz javnih zdravstvenih zavodov”, pa tudi obtožb, da so krivi za nedelovanje zdravstvenega sistema, ki so ga prek svojih moči zadnja leta držali pokonci in na katerega nimajo nobenega vpliva.

V vladi niso naklonjeni izstopu katerekoli poklicne skupine iz enotnega plačnega sistema. “Vlada pa dopušča prilagoditev veljavne ureditve za posamezne sorodne dejavnosti oziroma poklice, kar pa bo, kot je bilo že večkrat povedano, predmet pogajanj o spremembah plačnega sistema,” pravijo na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Sanja Ajanović Hojnik. Pogajanja, ki jih omenjajo, se začenjajo v torek in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes Fides povabil, naj se jih udeleži. Ob tem je dodal, da je treba razjasniti, iz česa bi Fides sploh izstopil.

Kuštrin je nato to izjavo označil za sprenevedanje. Kot je znano že dlje časa, naj bi izstop, ki ga želi Fides, pomenil, da zanje zakon o sistemu plač v javnem sektorju ne bi veljal. Zato bi se lahko svobodneje pogajali o kolektivni pogodbi z ministrstvom za zdravje oziroma vlado. Na teh pogajanjih pa bi Fides poskušal doseči, da bi se zdravniške plače določile v razmerju do povprečne plače v državi.

“Ne pričakujemo švedskih, norveških ali danskih plač, pričakujemo pa, da bodo plače zdravnikov mnogokratnik povprečne plače. Verjetno se vsak strinja, da bi si specialist po 20 letih delovne dobe zaslužil tri povprečne plače,” je dejal Kuštrin.

Trenutno so lahko zdravniki največ v 57. plačnem razredu, kar pomeni 3.960 evrov bruto osnovne mesečne plače. Poprečna mesečna bruto plača v državi je trenutno 2008 evrov, trikratnik tega pa torej 6024 evrov.

Izstop iz sistema edina možnost?

Na pogajanjih, h katerim vabi vlada, sodeluje okoli 40 sindikatov, zato zdravniški sindikat ni slišan, je pojasnil Kuštrin. Poleg tega se noče pogajati skupaj s sindikalisti, ki so lani vložili zahtevo za ustavno presojo desetega protikoronskega zakonskega paketa. Z njim je želela koalicija omogočiti dvig najvišjih zdravniških plač za šest plačnih razredov, torej do 63. plačnega razreda, a je nato večina ustavnih sodnikov določbo razveljavila. Kuštrin, da so se drugi sindikati na ustavno sodišče obrnili iz zavisti.

Glavni razlog, da se Fides ne bo pogajal o spremembah plačnega sistema, pa so podpisi zdravnikov pod peticijo za izstop, je danes pojasnil Kuštrin. “Nima obraza priti pred svoje kolege v klinični center in reči, ‘glejte, saj ni drugače’,” je dejal.

Ministrstvo za zdravje je sicer Fidesu včeraj poslalo izhodišča za pogajanja, v katerih so nakazali, da bi vlada dvignila plače mladih zdravnikov oziroma zdravnikov začetnikov. Kuštrin je predlog označil za nezadostnega, iz neformalne skupine Mladi zdravniki pa so sporočili, da se strinjajo s Fidesom. Skoraj enaka stališča je danes izrazila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v Odmevih na Televiziji Slovenija dejala, da se v sindikatu ne želijo udeležiti pogajanj, na katera so sicer vabljeni, ker imajo že izdelano zahtevo. “Torej, izsiljujete in se ne pogovarjate,” je dejala ministrica. Kuštrin je ministrici na to odgovoril, da zahteva, izražena s 3500 podpisi zdravnikov, ni izsiljevanje, ampak “legitimna zahteva neke poklicne skupine, ki je odgovoren nosilec zdravstvene dejavnosti”. Pogajanj bi si, kot je še dodal Kuštrin, želeli na osnovni njihovih stavkovnih zahtev.

Vir: STA

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.