V znanstveni reviji Science je bil objavljen članek o prebolevanju covida-19 pri otrocih. Znanstveniki povzemajo doslej znana dejstva, zakaj otroci večinoma zbolijo v blažji obliki kot odrasli, pa tudi zakaj se pri nekaterih otrocih po blagem ali asimptomatskem prebolevanju covida razvijejo resni zapleti, kot je večorganski vnetni sindrom. Eden od dejavnikov tveganja za razvoj tega bi lahko bila debelost. Pišejo tudi o dolgem covidu, vlogi otrok pri širjenju koronavirusa v populaciji in pomenu cepljenja.
Skupina znanstvenikov je v reviji Science objavila članek o doslej znanih dejstvih o otrocih in covidu-19, ki ga povzemamo spodaj. Marsikaj je po več kot dveh letih in pol od pojava novega koronavirusa že znanega, bo pa – tako pišejo znanstveniki – sploh za razumevanje dolgoročnih posledic covida pri otrocih potrebnih še veliko raziskav.
Zakaj otroci večinoma prebolevajo covid v blažji obliki?
Pandemija covida-19 je prinesla številna presenečenja, med drugim to, da otroci običajno zbolijo manj hudo kot odrasli. To je pri respiratornih boleznih (boleznih dihal) sicer nenavadno. Eno od ključnih vprašanj od začetka pandemije je tako, zakaj imajo dojenčki in majhni otroci blažji klinični potek covida po okužbi z novim koronavirusom, so pa bolj ranljivi za “stare” patogene. Vse skupine prebivalstva (ljudje vseh starosti) so bile “naivne” za SARS-CoV-2, saj se naši imunski sistemi z njim pred epidemijo še niso srečali. Drugače je s “starimi” virusi, ki že dolga leta krožijo med ljudmi. Starejši otroci in odrasli imajo zaradi predhodne izpostavljenosti in cepljenja boljšo specifično imunost, torej odpornost proti točno določenemu patogenu.
Otroci pa imajo – to je najbolj verjeten odgovor na zgornje vprašanje – bolj izraženo prirojeno oziroma naravno nespecifično imunost, ki ni usmerjena proti specifičnim patogenom. Njen učinek je sicer kratkotrajen, saj nima imunskega spomina. Imunske celice prirojene imunosti so še posebej aktivne na sluznicah, tudi na sluznici dihal. Hiter odziv imunskega sistema otroške sluznice v primerjavi s sluznico odraslega pomeni, da lahko virus uniči, še preden vstopi v telo. To je verjeten razlog, da mnogi otroci bolezen prebolevajo asimptomatsko.
Izkušnje z otroškim prebolevanjem po okužbi z novejšimi, bolj nalezljivimi različicami koronavirusa kažejo, da ima prirojena imunost še vedno pomembno vlogo. Obstaja pa bojazen, da se bodo pojavile nove različice, ki se bodo lažje izogibale prirojeni imunosti.
Zakaj se pri nekaterih otrocih razvije večorganski vnetni sindrom?
Večorganski vnetni sindrom (MIS-C) se pojavi v 3 do 6 tednih po blagi ali asimptomatski okužbi s koronavirusom. Medtem ko se huda oblika covida najpogosteje pojavlja pri starejših, se večorganski vnetni sindrom najpogosteje razvije pri zdravih otrocih med 6. in 12. letom starosti. Pojavita se vročina in vnetje več pomembnih organov, najpogosteje srca, žil in prebavil. Statistika iz ZDA kaže, da se je MIS-C pojavil pri treh od 10.000 okuženih, mlajših od 21 let, stopnja smrtnosti pa je 0,8 %. Pri prebolevnikih so mogoče tudi trajne poškodbe srca.
Kot dejavnik tveganja so prepoznali debelost, saj je predebelih približno 30 odstotkov otrok z vnetnim sindromom, vendar pa vloga debelosti in vzroki za nastanek MIS-C ostajajo neznani. Opredelili so tudi nekatere genetske dejavnike, ki spodbujajo prekomerno vnetje. Vendar pa študije še niso dale jasnega odgovora na vprašanje, zakaj se bolezen pojavi pri prej zdravih otrocih, ki so covid preboleli v blagi ali celo asimptomatski obliki.
Po okužbi z omikronom se v primerjavi s prejšnjimi različicami večorganski vnetni sindrom pojavi redkeje in v manj resni obliki. Študije so pokazale, da cepljenje proti covidu zmanjša tveganje za razvoj sindroma pri otrocih, verjetno zaradi manjšega tveganja za okužbo. Splošna pojavnost MIS-C se zmanjšuje, tudi zaradi vse večjega deleža cepljenih in prebolelih med otroki.
Dolgi covid pri otrocih
Večina otrok po covidu popolnoma okreva, pri nekaterih pa se pojavijo trajni simptomi, znani kot dolgi covid. Ocene o razširjenosti dolgega covida pri otrocih se gibljejo od 1 : 4 do 1 : 100, odvisno od metodologije raziskave in definicije bolezni. Po ocenah tamkajšnjega statističnega urada je v Združenem kraljestvu okrog 120 tisoč otrok*, ki trpijo zaradi posledic dolgega covida, med njimi jih ima 26 tisoč simptome, ki trajajo več kot eno leto. Pri četrtini otrok so simptomi vztrajali več mesecev po hospitalizaciji zaradi akutne okužbe, pri skoraj desetini otrok pa je bilo prizadetih več organskih sistemov. Dolgi covid se je pojavil tudi pri otrocih, ki so osnovno bolezen preboleli v blagi ali asimptomatski obliki. Skupaj so poročali o več kot 200 različnih simptomih, ki so prizadeli vse organe.
V ljubljanskem kliničnem centru so doslej obravnavali okrog 120 otrok z dolgim covidom in 80 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ki so bili hospitalizirani na Pediatrični kliniki.
Avtorji članka poudarjajo, da je podatke težko interpretirati, saj definicije o dolgem covidu pri otrocih še ni. Prav tako ne obstajajo standardni kriteriji za diagnozo dolgega covida. Pričakovati je, da se bo mednarodna pediatrična stroka o tem poenotila v letu 2023. “To bo pomemben korak v prepoznavanju in obravnavi bolezni,” dodajajo avtorji. Za zdaj sicer velja, da je skrb vzbujajoče, če otrok po covidu ne okreva povsem po štirih tednih. Da ima dolgi covid, pa velja, če simptomi še ne izginejo po 12 tednih. Pri starejših otrocih (nad 6 let) in najstnikih je tveganje, da bodo simptomi dolgega covida dolgotrajni, večje, so ugotovili v študijah. Podobno velja za otroke z alergijskimi boleznimi.
Otroke, ki trpijo zaradi dolgega covida, lahko razdelimo v dve skupini. Prvi ne morejo normalno funkcionirati zaradi simptomov, kot so (med drugim) bolečina, utrujenost, poslabšanje simptomov po naporu, glavoboli in kognitivne težave. V drugi skupini so tisti, ki imajo dodatne poinfekcijske zaplete, kot so večorganski vnetni sindrom, nevrološke motnje, miokarditis. Domnevajo tudi, da prebolevanje covida povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa I pri otrocih. Vzrok za to še ni znan in terja dodatne raziskave.
Glede na vse našteto je zelo pomembno, da se trudimo – ne glede na večinoma blago prebolevanje bolezni – zmanjšati virusno breme v otroški populaciji. Število okužb lahko zmanjšamo predvsem s cepljenjem in ureditvijo ustreznih prezračevalnih sistemov v šolah, pišejo avtorji.
*Združeno kraljestvo ima približno 33-krat toliko prebivalcev kot Slovenija.
Vloga otrok pri širjenju koronavirusa
V začetku pandemije je bila vloga otrok kot prenašalcev novega koronavirusa močno podcenjena. Šole so bile takrat namreč večinoma zaprte. Zdaj obstajajo nedvoumni dokazi, da imajo otroci pomembno vlogo pri širjenju. Vlogo, ki jo ima oseba ali skupina pri širjenju virusa, določa kombinacija izpostavljenosti (verjetnost izpostavljenosti okužbi), dovzetnosti (verjetnost okužbe v primeru izpostavljenosti) in prenosljivosti (verjetnost prenosa na druge v primeru okužbe). Avtorji sklepajo, da je pomembna vloga otrok pri prenosu koronavirusa verjetno posledica večje izpostavljenosti v šolah.
Razlogov za to je več. V šolah se na stotine otrok vsak dan meša v natrpanih notranjih prostorih, ki so pogosto slabo prezračevani, kar olajša prenos okužbe. Poleg tega okužbo pri otrocih zlahka spregledamo, saj jo v primerjavi z odraslimi pogosteje prebolevajo asimptomatsko ali z razmeroma blagimi ali netipičnimi simptomi.
Najjasnejše ugotovitve o vlogi otrok pri prenosu v populacijo izhajajo iz študij, ki so pokazale znatno zmanjšanje oziroma povečanje rasti epidemije, ko so bile šole zaprte oziroma odprte.
Zelo obsežne študije, ki so jih izvedli v ZDA, Združenem kraljestvu in na Danskem, so pokazale, da imajo odrasli, ki živijo z otroki, večje tveganje za okužbo kot tisti, ki živijo brez otrok. Ugotavljajo pa tudi, da lahko z ukrepi v šolah močno zmanjšamo število izbruhov v šolah in posledično tudi v populaciji. Ključni ukrepi so ureditev prezračevalnih sistemov, uporaba zaščitnih mask v času, ko je virusa v populaciji veliko, cepljenje in redno testiranje šolarjev.
Pomen cepljenja otrok proti covidu
Razlogi za cepljenje otrok so jasni, pišejo avtorji članka. Nedavni valovi, ki sta jih povzročili različici delta in omikron, so nas naučili, da okužbe za otroke niso tako neškodljive, kot se je zdelo prej. Po podatkih Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) je na svetovni ravni zaradi covida življenje izgubilo okrog 17 tisoč otrok in mladostnikov, od tega polovica mlajših od 10 let. Ta številka temelji na starejših ocenah o skupno 4,4 milijona smrti zaradi covida (v vsej populaciji v 91 državah). Zdaj vemo, da je šlo za podcenjeno številko. Novejše ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o 14,9 milijona presežnih smrti na svetu skupaj z ugotovitvijo Unicefa, da je 0,4 odstotka smrti zaradi covida med otroki in mladostniki, bi lahko pomenila, da jih je do zdaj umrlo kar 60 tisoč. Če številka drži, pomeni, da je smrtnost otrok zaradi covida podobna smrtnosti zaradi nekaterih drugih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot je otroški meningitis, in je skoraj tako velika kot smrtnost zaradi ošpic.
V Sloveniji je po podatkih NIJZ proti covidu-19 polno cepljenih 31 % najstnikov, starih od 12 do 17 let (okrog 38 tisoč) ter dober odstotek v starostni skupini od 0 do 11 let (okrog 2200 oseb). Cepiva za mlajše od pet let v Evropi še niso registrirana.
Poleg možnosti za zmanjšanje števila smrti zaradi covida med otroki ima cepljenje še druge dokazane koristi. V valu različice delta poleti in jeseni 2021 je bilo v ZDA največ hospitalizacij med necepljenimi mladostniki. Le 8 odstotkov hospitaliziranih mladostnikov je bilo polno cepljenih, se je pa ta delež povečal na nekaj več kot 20 odstotkov decembra 2021, ko se je že širil (tudi) omikron, pravi raziskava. Še ena študija je pokazala, da sta bila dva odmerka Pfizerjevega cepiva več kot 90-odstotno učinkovita pri zaščiti pred večorganskim vnetnim sindromom.
Relevantnih raziskav o delovanju cepljenja pri preprečevanju dolgega covida pri otrocih še ni, vendar pa nekatera pediatrična združenja zagovarjajo cepljenje otrok s tem razlogom na podlagi dokazov pri odraslih. Obsežne študije v ZDA in Evropi so potrdile varnost cepljenja otrok. Kljub temu, dokazanim koristim in navdušeni podpori večine pediatričnih združenj pa se za cepljenje otrok še vedno odloči malo staršev. V južnih zveznih državah ZDA je tako cepljenih le okrog 15 odstotkov otrok, starih od 5 do 11 let. K zaskrbljenosti prispeva tudi vse večji aktivizem proti cepljenju, ki je usmerjen proti vsem pediatričnim cepljenjem, ne le proti covidu. Zato, pišejo avtorji članka, je nujno pospešiti prizadevanja za izobraževanje staršev o resnosti okužb pri otrocih in pozitivnem vplivu cepljenja na zdravje. Hkrati potrebujemo razširjene študije o učinkovitosti cepiv za otroke – tako za že odobrena cepiva mRNK kot novejša cepiva. Ta cepiva bi lahko sčasoma vključili v rutinske programe imunizacije otrok, da bi se izognili okužbam s koronavirusom, piše Science.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje