Menu ItemV predvolilni kampanji tako NSi kot Levice se pogosto pojavlja beseda varnost. A kaj imata pod tem geslom stranki v mislih, o kakšni varnosti govorita? V čem se pri reševanju stanovanjske problematike strinjata in v čem bistveno razlikujeta? Zakaj se je začela vojna v Ukrajini in predvsem – kako jo končati? Luka Mesec in Matej Tonin pa v zadnjem predvolilnem soočenju na N1 tudi o zelenem prehodu, podobi Evrope po nedelji in o tem, ali bi v Levici v svoje vrste sprejeli kandidata NSi Davida Klobaso.
Na zadnje soočenje na N1 pred nedeljskimi evropskimi volitvami sta prišla nosilec liste in predsednik Nove Slovenije Matej Tonin ter kandidat Levice, nekdanji koordinator te stranke Luka Mesec.
V programih in kampanjah obeh strank se pogosto pojavlja beseda varnost, ki je postala celo predvolilni slogan Levice. A kaj si pod besedo varnost predstavljajo v Levici in na drugi strani v NSi? Tonin je dejal, da oni govorijo tako o ekonomski kot tudi socialni varnosti, a da je osnova za vse to fizični mir.
Mesec medtem pravi, da bi morala biti EU, ki je bila ustanovljena kot mirovni projekt, garant varnosti, tisto, kar nas bi ščitilo pred krizami. “Svet pada iz krize v krizo že 15 let, zdi se, da nam ves čas spodnaša tla pod nogami. Naš koncept varnosti je, da dobimo občutek, da so tla pod našimi nogami trdna.”
Kandidata sta priznala, da v tem, kako vidijo varnost, ni tako velikih razlik, je pa Tonin dodal, da seveda med strankama obstajajo druge bistvene razlike. In sicer v tem, kako bi gradili gospodarsko uspešnost in socialno pravičnost.
Subvencioniranje kreditov za stanovanja? Mesec: Ne. Tonin: Da
Obe stranki imata v svojih programih predloge za evropske rešitve stanovanjske problematike. NSi predlaga enotni evropski instrument pri nakupu prvega stanovanja, na primer ugodne kredite s subvencionirano obrestno mero.
Mesec meni, da je rešitev drugje, ne v subvencioniranju kreditiranja. “Problem, ki ga imamo v Sloveniji, je, da je stanovanjska gradnja praktično popolnoma zastala. Če bomo subvencionirali kreditiranje, bo to rast cen samo poganjalo. Odgovor je gradnja stanovanj,” je dejal.
Prav tako rešitev vidijo v obdavčenju. “Stanovanja se kot premoženja koncentrirajo v rokah tistih, ki si to danes lahko privoščijo. Zato je odgovor na to davek, da se tega ne bo splačalo početi in bo več stanovanj na voljo za tiste, ki jih potrebujejo za življenje.”
Sta pa tudi pri stanovanjski politiki Mesec in Tonin našla skupno točko. Oba namreč menita, da je treba pospešiti postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj. Tonin je ob tem opozoril še na samo pomanjkanje gradbenih parcel, ki bi bile za gradnjo primerne.
Bi morali na mirovno konferenco o Ukrajini povabiti tudi Putina?
15. in 16. junija bo v Švici, natančneje ob Luzernskem jezeru v letovišču Bürgenstock, potekala mirovna konferenca o Ukrajini. Vabljenih je 160 delegacij, ruske pa ni med njimi. Bi morali na konferenco povabiti tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina?
Mesec odgovarja, da absolutno: “Rusija je zakuhala vojno, Putin je zakuhal vojno, in ne vem, kako se lahko pogovarjamo o miru v njegovi odsotnosti.” Tonin mu je pritrdil: “Tukaj se strinjava, če se hočemo o miru pogovarjati, potem se morajo za mizo usesti vsi tisti, ki so vpleteni v konflikt.”
Predsednik NSi je ob tem poudaril, da je po njegovi oceni to vojno mogoče končati le tako, da Putin odpokliče svoje sile in se umakne. “Ruska propaganda intenzivno deluje tudi v Sloveniji, kjer se ustvarja vtis, da je vsako pošiljanje orožja v Ukrajino podaljševanje vojne. Tudi kandidatka Levice (Nataša Sukič, op. a.) je na soočenju to povedala.”
Na to je Mesec dejal, da “te zlate ribice, ki bi lahko Putinu rekla, naj konča vojno, na žalost še nihče ni ujel”.
Kot meni nekdanji koordinator Levice, Putin čaka na volitve v ZDA, kjer si obeta zmago Donalda Trumpa, pa tudi na izide evropskih volitev. “Upa, da bodo prevladali njegovi prijatelji, zavezniki skrajne desnice – od nemške AfD do francoske Le Pen in konec koncev tudi nekaterih slovenskih strank, ki sodelujejo na volitvah. Če Putinu uspe, da na obeh volitvah dobijo njegovi zavezniki, se mu vojne ne splača končati,” je dejal.
Tonin je to Meščevo razmišljanje označil za zanimivo politično akrobacijo. “Mislim, da je leva, progresivna stran, precej bolj proruska kot pa konservativna na drugi strani.”
Čeprav sta se kandidata strinjala, da Putin v tej vojni igra na izčrpavanje, se je zaiskrilo, ko je Tonin ob navajanju razlogov za vojno s prstom pokazal na leve stranke. “Evropa je pristala na levičarski koncept, da bo vedno manj vlaganja v varnost prineslo mir. Verjel je, da smo tako vojaško šibki, da nas bo enostavno zlomil. /…/ Od osemdesetih let naprej smo zniževali obrambne izdatke. To ni prineslo miru, ker svet ni lep, miren, v rožicah, ker ne mislijo vsi, tako kot mislimo mi v Evropi. Ključno pri odvračanju je to, da zgradiš take sile, da tvoj nasprotnik verjame, da te ne more premagati in te zato ne napade.”
Mesec razloge za vojno v Ukrajini vidi v tem, da je Evropa Putinu dolgo gledala skozi prste ob njegovi imperialistični politiki. “Zakaj? Če pogledamo v leto 2011 v Nemčijo, ko se je Angela Merkel po Fukušimi odločila zapreti vseh 17 jedrskih elektrarn, s tem pa je nemško industrijo, ki je bila motor Evrope, priklopila na ruski plin. Ker je bila odvisna, ni bila v pogajalski poziciji, s katero bi lahko na smiseln način postavljala meje. Kot rezultat tega imamo vojno v Ukrajini.”
Tonin o norostih zelenega prehoda, Mesec o pomenu ambicioznih ciljev
Iz Nove Slovenije je bilo veliko slišati o norostih zelenega prehoda. Tonin je kot eno izmed teh norosti izpostavil prepoved vozil na notranje zgorevanje po letu 2035. “V zadnji energetski krizi v sedemdesetih letih Zahod ni prepovedal vozil, ampak je šel v dodatne inovacije in v razvoj motorjev, ki niso več porabili 30 litrov goriva na 100 kilometrov, ampak 10. Poanta ni v prepovedi, ampak v inovacijah!”
Ob tem je opozoril še na problematiko pri tem, da bi prešli na izključno električna vozila. “Večino surovin, ki so za proizvodnjo potrebne, obvladujejo Kitajci. Padli bomo v novo odvisnost – če se zdaj borimo, da ne bomo več energetsko odvisni od Rusije, bomo potem odvisni od Kitajske. To so te norosti.”
Mesec medtem pravi, da mu je način razmišljanja, pri katerem se postavi ambiciozen cilj, blizu. “Na primer, da je treba po 2035 najti način, kako namesto avtomobilov z notranjim zgorevanjem začeti proizvajati električne. Meni je to blizu – postaviti cilj in nato tlakovati pot skozi zeleni prehod.”
Ob tem je priznal, da je resen problem v tem, da nas prehitevata tako Kitajska kot ZDA, ker da je EU obotavljiva in se oklepa tega, kar imamo. “Evropa mora postati vodilna v zelenih tehnologijah. Deloma pa se strinjam, da se ne smemo pogovarjati samo o avtomobilih. Pogrešam povezanost prek železniškega omrežja, saj imamo v Evropi vse nastavke za to, da bi lahko z letal in cestnega prometa prešli na železnice, ki proizvedejo 80-krat manj CO2.”
Kakšna bo Evropa po nedeljskih volitvah
Nedeljske evropske volitve so šele začetek. Nato bo glavna tema povezovanje političnih sil – kdo bo sestavljal Evropsko komisijo, katere stranke bodo imele večino.
Mesec govori o levo-zeleni koaliciji, a kaj točno ima s tem v mislih – evropsko povezovanje ali povezovanje v Sloveniji za naslednje parlamentarne volitve? “Oboje. Sam bom sprožil pogovor o povezovanju levih in zelenih v Sloveniji, konkretno bo ena prvih strank, kjer bom potrkal na vrata, stranka Vesna,” odgovarja.
Kdo pa bi potem to pobudo povezovanja prevzel, Mesec sam? “O tem je še prezgodaj govoriti, predvsem pa govorim, da se moramo povezati,” dodaja.
Tonin medtem o koaliciji levo-zelenih meni, da bi s tem Evropa “zašla v še večje težave”. In ob tem ocenjuje, da so za Evropo, če ta želi biti globalni igralec, potrebne neke spremembe. “Drugačen volilni rezultat bo podlaga za drugačno oblikovanje Komisije in parlamenta, to pa bo dalo tudi drugačne evropske politike.”
O Ursuli von der Leyen
Nova Slovenija je na kongresu EPP v Bukarešti podprla spitzenkandidatko Ursulo von der Leyen, sicer tudi aktualno predsednico Evropske komisije. Že takrat so rekli, da bodo videli, ali jo bodo podprli tudi na glasovanju v Evropskem parlamentu. Jo bodo?
“Ne vem, ker še ni predstavila programa. Marsikdo na desni v Sloveniji bi si želel bolj profiliranega, desnega kandidata, a problem bi bil, da ta kandidat ne bi šel čez sita – potrebuje večino med državami članicami in v Evropskem parlamentu,” je dejal Tonin, ki za von der Leyen pravi, da je daleč od idealne kandidatke. “Ampak kaj pa je rešitev? Socialist, zeleni, liberalec, ki bo še bolj oddaljen od naših vrednot in politik? Včasih moramo biti v zahtevah realistični,” dodaja.
O svoji prihodnosti na slovenskem političnem parketu Tonin medtem pravi, da namerava jeseni ponovno kandidirati za predsednika stranke, če bo NSi ohranila evropski parlamentarni status. Pa bo zanj osebni poraz, če ne bo izvoljen prav on? “Manj pomembno mi je, kdo je izvoljen, ključno je, da dobimo najmanj en mandat in zagotovimo zmago desne sredine na evropskih volitvah,” odgovarja.
Bi Levica Klobaso sprejela v svoje vrste?
Na tretjem mestu liste NSi je David Klobasa, župan Svete Trojice. Med drugim je podprl evropsko peticijo za varen in dostopen splav, pa tudi vsa štiri referendumska vprašanja, celo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ki je za člane NSi zelo občutljivo vprašanje. Stranka Klobase od takrat ni več pošiljala na soočenja – so v NSi poskušali utišati člana, ki misli drugače?
“Hodil je na soočenja, zato so njegova stališča sploh lahko prišla do vas. Po tistem so se soočenja skoncentrirala na bolj vidne kandidate oziroma nosilce list. Ni šlo za nobene sankcije ali prepovedi nastopov,” je zatrdil predsednik NSi.
Dolgoletni evropski poslanec in vplivni član stranke Lojze Peterle je sicer v N1 podkastu s Suzano Lovec o Klobasi dejal, da ni nič narobe, če je liberalen, a da naj gre potem v liberalno stranko. In da če na listi ni nobene strankarske linije, potem niti stranka ni potrebna. Je torej naključje, da Klobase nikjer ne izpostavljajo?
“Ko se vpišeš v neko stranko, sprejmeš njen temeljni program. Smo ekipa podobno mislečih ljudi, ne pa stranka ljudi, ki bi o vseh stvareh enako mislili. Potem ne bi bili stranka, ampak partija. Imamo več kot 8.000 članov in razumljivo je, da imajo naši člani pri nekaterih temah drugačna stališča,” je na to dejal Tonin.
Bi Levica glede na vse slišano Klobaso vzela v stranko? Mesec pravi, da je David Klobasa spodoben politik, ki ga preslabo pozna. Je pa pripomnil, da so njegova omenjena stališča “obetavna”.
Kdo je ministra pobral na štopu
Mesec sprva ni kazal velikega navdušenja nad kandidaturo za evropskega poslanca, a je bil nato na zadnjem mestu liste precej izpostavljen in pomemben del njihove predvolilne kampanje. Videli smo ga lahko na vlaku do Bruslja, pa po Sloveniji. Na poti iz Prekmurja nazaj v Ljubljano je štopal.
Vprašali smo ga, kdo ga je pobral in o čem so se pogovarjali. “Pobrala me je avtošola Žižek, v Murski Soboti pa skupina Romunov, ki je potovala do Barcelone.” Vskočil je Tonin in šaljivo vprašal, ali je debata tekla o migracijah. “Romunija je del EU, tako da so me pobrali legalni migranti,” mu je odgovoril Mesec.
Kaj pa bo s pokojninsko reformo, socialnim dialogom, ki bo šele zdaj na ESS spet zaživel, pa evidencami delovnega časa in drugimi posodobitvami delovnopravne zakonodaje, če bo Mesec izvoljen? Se mu ne zdi neodgovorno, da bi to pustil za sabo na polovici mandata?
“Ne, na ministrstvu imamo ekipo, ki je vse delala skupaj z mano. Imam tudi dva odlična državna sekretarja, ki znata vsak dobro pokriti svoje področje. V tej ekipi ne bo težko najti naslednika. Vse, kar ste povedali, pa je razlog, zakaj sem na listi na zadnjem mestu. To pomeni, da je kandidatura predvsem v funkciji podpore. Če bi šel na prvo mesto, bi bilo to neodgovorno,” pa še odgovarja Mesec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje