V dolini, ki je nekoč hotela postati slovenski vrt, nemočno opazujejo, kako ekstremna suša uničuje pridelek za pridelkom. Če obilnega dežja ne bo takoj, koruze iz Vipavske doline sploh ne bo. Obstaja resna nevarnost, da vode kmalu ne bo več dovolj, zato se kmetje bojijo tudi prepovedi namakanja njihovih polj. Čeprav tudi zdaj, ko še lahko zalivajo svoje njive, namakalni sistem, s katerim bi lahko reševali okoli dva tisoč hektarjev, ne deluje, kot bi moral. Vipavski kmetje so za N1 pripovedovali, da obupujejo. In poleg dežja kličejo tudi državo. Vedo, da je to, kar se jim dogaja zdaj, šele uvid v morda najhujšo sušo v zadnjih 50 letih in še hujše suše, ki prihajajo.
Dvoma ni, tudi letošnje poletje bo zelo vroče in suho, kakršnokoli upanje za N1 razblini agrometeorologinja z Agencije za okolje dr. Andreja Sušnik.
“To so rekordi, ki prihajajo vse pogosteje in z vse večjo jakosti,” je nadaljevala Sušnik, ko je pojasnjevala, da je letošnja suša v zahodnem delu države ena najhujših doslej in da preti celo najhujša v zadnjih 50 letih. “Vendar pa tudi na vzhodu Slovenije vročina in suša že začenjata povzročati težave.”
Sušomer je Arsov prikaz stanja suše; v Ljubljani z okolico in na Notranjskem gori rdeči sušni alarm. In če vas je minuli konec tedna pretresla reportaža N1 o tem, da v reki Pad, največji italijanski reki in tudi sicer enem največjih evropskih vodotokov, zmanjkuje vode, je vodnatost slovenskih rek v večjem delu države po podatkih Arsa prav tako mala in se še zmanjšuje.
Najizraziteje je to na reki Savi, v Posočju ter na rekah v slovenski Istri in na Notranjskem, zelo v fokusu pa je tudi dejstvo, da se po večini države še naprej zmanjšuje gladina podtalnice. Rižanski vodovod je v petek znova posvaril, da so na njihovem območju razmere kritične in v izogib skrajnemu scenariju, redukcijam vode, vnovič pozval k njeni “varčni in odgovorni porabi.”
Ko človek te dni pride Vipavsko dolino, ga tam pričakajo prizori ožganih posevkov koruze, krompirja, uvele paprike … Domačini so nam povedali, da že štiri mesece niso videli niti kaplje dežja, da temperature čez 35 stopinj Celzija postajajo stalnica, pogost veter pa le še bolj izsušuje že tako suho zemljo. Kako resne so razmere, si lahko ogledate tudi v video reportaži iz Vipavske dolini na vrhu tega članka.
Po podatkih merilne postaje Bilje je do konca maja padlo le 198 milimetrov padavin, kar je daleč od povprečja. “Februarja je nazadnje deževalo, že spomladi nam je prvič po 40 letih presahnil 26 metrov globok vodnjak,” je za N1 v osrčju Vipavske doline pripovedoval kmetovalec Kristjan Ušaj, ki obdeluje približno 40 hektarjev kmetijskih površin. Največjo škodo beleži na krompirju, ki ga ima zasajenega na 12 hektarjih. “Pred kratkim smo posejali radič, a ne vem, če bo sploh zrasel, saj ni vode. Imeli smo tudi 600 sadik lubenic, pa so se skoraj vse posušile. Nemočni smo, nazadnje je deževalo februarja, suši pa zdaj ni videti konca.”
Težko je tudi pri nas, v Vrtojbi, nam je povedal kmetovalec Srečko Kofol. “Počasi bomo obupali. Zaenkrat je rastlina videti še v redu, a čez tri dni se bo verjetno posušila,” je dodal. “Zaloge vode v tleh so pošle in na žalost smo priča sušnemu stresu rastlin. Tam, kjer so tla bolj globoka, se težave kažejo komaj zdaj. Na lahkih tleh pa je stanje že precej zaskrbljujoče,” je opažanja kmetovalcev potrdil svetovalec z novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda Vasja Juretič. Zaradi suše so na udaru predvsem koruza, pšenica, krompir in rastline za krmo živali oziroma travinje. “Prvi odkos travinja je bil letos manjši kar za polovico, če bo izpad tudi pri krmi, je to zelo alarmantno. Pri koruzi pa bo izpad stoodstoten, če obilnejših padavin ne bo takoj,” je nadaljeval.
Krompirja bo po nekaterih ocenah v Vipavski dolini manj za tretjino, sušijo se tudi trajni nasadi breskev, hrušk in jabolk. “Zgodnje sadje je večinoma pobrano, drevesa pa namakanje potrebujejo tudi poleti, saj takrat nastavljajo cvetne brste za prihodnje leto. Pozne vrste sadja pa tako in tako nujno potrebujejo vodo prav v tem času. So kar obložena, toda zaradi pomankanja padavin lahko tudi propadejo, je še pojasnil Vasja Juretič.
Po besedah klimatologije dr. Lučke Kajfež Bogataj so zdajšnje suše posledica klimatskih sprememb in obenem, pa čeprav so že hude, zgolj pokušina za prihodnost. To bo žal stalnica, pravi: “Suše ali poplave, ki so se pojavljale na vsakih deset let, bodo vsako leto. Če smo imeli tri včasih vročinske valove, jih bomo zdaj imeli pet ali več. Sredozemski tip vremena, kjer prevladuje suša, je dosegel Slovenijo in to je naša prihodnost,” je dodala klimatologinja, ki predlaga ureditev še več zelenih površin, vodnjakov, iz katerih bi voda izhlapevala in hladila mesta, nedopustno pa je, dodaja, da stranišča še vedno splakujemo s pitno vodo. “Slovenija ima to smolo, da je – vsaj bila – z vodo bogata. Zato ne znamo varčevati z vodo, a bo to nujno, sicer bomo v velikih težavah,” je opozorila.
Suša se navadno začne pozimi, ko ni dovolj snega, in lani ga ni bilo. Pomlad je bila sicer normalna, a ne prav mokra. “Nato so se začele visoke temperature in ob manjši količini vode smo imeli večje izhlapevanje,” je povedala Kajfež Bogataj in dodala, da neenakomerna razporejenost padavin na eni strani povzroča sušo, na drugi pa poplave. Dr. Andreja Sušnik iz Agencije za okolje dodaja, da “v klimatološkem smislu že več kot leto dni nismo imeli polnega povprečja padavin.”
Kmetje v Vipavski dolini skušajo medtem rešujejo, kar se rešiti da. Čeprav so tam namakalni sistemi, so škropilniki pogosto suhi. “Vodo po nekaj ur trikrat tedensko črpamo iz reke Vipave, a zaradi velike porabe namakalni sistem ne deluje pravilno. Pritisk vode je majhen, kar močno otežuje zalivanje,” nam je pripovedoval kmetovalec Kristjan Ušaj.
Ker vode primanjkuje, so na območju Kanala ob Soči, Vipave in Ajdovščine že omejili uporabo vode, kmete pa zdaj skrbi, da bodo pristojni prepovedali še črpanje vode za zalivanje kmetijskih površin. Pridelek bi v Vipavski dolini sicer lahko rešili z vodo iz zadrževalnika Vogršček, vendar tukaj kmetje iz celotne doline trčijo ob sistemsko težavo, ki se vleče že leta. Akumulacijsko jezero namreč ne deluje, kot bi moralo.
“Sanacija je po nekaj letih sicer zaključena, voda se zdaj v jezeru že lahko zbira, a kaj, ko je pritok povsem suh. V bistvu zdaj iz jezera celo več odteče, kot priteče,” se je za glavo držal kmetovalec Srečko Kofol, sicer tudi predstavnik iniciative Vogršček. Na direkciji za vode priznavajo, da zaradi izredne suše pritok vode v to akumulacijsko jezero ni mogoč: “Da bi sistem deloval, se mora namreč voda v akumulacijskem jezeru dvigniti nad 80 metrov nadmorske višine, ker je na tej višini odvzemno mesto za namakanje,” so pojasnili in obljubili, da je sanacija te pregrade v zaključni fazi.
Poleg suše, pripoveduje Srečko Kofol, kmete pestijo še visoke cene gnojil, repromateriala, pogonskih goriv in tudi, kot pravijo, neodzivnost države, ki je v petek v paketu pomoči za kmete med drugim napovedala državni odkup pšenice, a bo te, vsaj v Vipavski dolini, zaradi ekstremne suše gotovo manj.
Predvsem pa vipavski kmetje težko računajo na pomoč zaradi suše. “Vedno nam rečejo, da do nje nismo upravičeni, ker imamo možnost namakanja,” so nam povedali. Pa čeprav namakalni sistem v tej dolini, ki je nekoč hotela postati slovenski vrt, ne deluje, kot bi moral, še zlasti pa ne v razmerah najhujše suše v zadnjega pol stoletja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje