Menu Item
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredana in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik sta spregovorila o poteku pogajanj z zaposlenimi v zdravstvu. Kot je poudaril minister za zdravje, so blizu sklenitve dogovora, pogajanja pa se bodo nadaljevala v ponedeljek, ko bo znano, ali bodo napovedano sredino zdravniško stavko tudi dejansko izvedli.
V tem tednu so se nadaljevala pogajanja vlade z zaposlenimi v zdravstvu, vlada pa je s sindikati včeraj podpisala tudi dogovor o dvigu plač v javnem sektorju. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je ob tem pojasnila, da je bila včeraj sklenjena prva faza centralnih pogajanj, udeležili pa so se jih vsi sindikati javnega sektorja – vseh 46 sindikatov. “Dogovorili smo se, da se javnim uslužbencem s 1. oktobrom dvignejo plače, da dobijo višje nadomestilo za malico s 1. septembrom ter da se s 1. oktobrom poračuna tudi letošnji regres,” je uvodoma pojasnila ministrica.
Dodala je, da so včeraj dodatno uspeli skleniti konsenz z vsemi sindikati, da bo vlada realizirala tudi vse dogovore iz preteklosti, ki so ostali nerealizirani, ter v luči odprave nesorazmerij, ki so nastala z novembrom podpisanim dogovorom s sindikati zdravstva in socialnega varstva. “Na tem mestu moram povedati, predvsem v luči pogajanj, ki še tečejo, da je novembra podpisani dogovor, ki je bil delno realiziran, povzročil veliko škode,” je nadaljevala ministrica. Dodala je, da gre za tako veliko škodo, da bi na tem mestu veljalo razmisliti, ali bi bil kdo zrel za ovadbo z odškodninsko in kazensko odgovornostjo.
“Naš sistem plač v javnem sektorju je narejen tako, da se plačne skupine in podskupine med seboj primerjajo. Imamo orientacijska delovna mesta, ki prav to omogočajo in tako velik parcialni poseg v plačni sistem za eno poklicno skupino oziroma nekaj poklicnih skupin je povzročil toliko nezadovoljstva in pričakovanj znotraj celotnega javnega sektorja, da imamo sedaj te napovedane stavke, tako v šolstvu kot tudi v zdravstvu,” je poudarila Ajanović Hovnik. Dodala je, da če včeraj ne bi bili uspešni pri sklenitvi dogovora, bi si stavkovne napovedi verjetno sledile še na drugih področjih.
“Vsaka stavka bo potekala na račun ljudi”
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je v nadaljevanju pojasnil, kako potekajo parcialna pogajanja. “Vlada je za podpisani sporazum namenila 615 milijonov evrov,” je uvodoma pojasnil minister in dodal, da slovenska vlada prvič v zgodovini uresničuje vse podpisane sporazume predhodnih vlad, kar da se doslej še ni zgodilo. “Prvič se je zgodilo tudi, da bomo prišli s 1. aprilom 2023 do t.i. odprave stropa,” je nadaljeval Bešič Loredan in poudaril, da si mnogi to interpretirajo narobe. To namreč ne pomeni, da bi zdravniki odslej imeli 65. ali 70. plačni razred.
“Imamo pa res v celotnem javnem sektorju, še posebej pa v socialnem in zdravstvenem, izjemno hudo stisko zaradi dogovora, ki je bil podpisan novembra lani,” je nadaljeval minister za zdravje in poudaril, da gre za “izjemno škodljiv dogovor” ter da se na vladi sprašujejo, kako je sploh možno, da je bil podpisan. “Če bi tak dogovor prenesli na vse javne uslužbence, bi vlada potrebovala 1,5 milijarde do dveh milijard evrov, da bi uravnotežila to, kar se je novembra zgodilo,” je ponazoril ter pozdravil vse napore, ki so jih vsi sindikati in vladna stran vložili v to, da je bil včerajšnji dogovor podpisan.
Danes so se pogajanja s sindikatom Fides nadaljevala. Kot je dejal Bešič Loredan, so bila konstruktivna, v ponedeljek pa bodo z njimi nadaljevali. “Blizu smo si in vsi vidimo isti cilj, tj. kako uravnotežiti oziroma dati obliž na to, kar se je zgodilo novembra lani,” je nadaljeval zdravstveni minister in poudaril, da je vlada sindikatom ponudila roko, ti pa da so jo pripravljeni sprejeti. O podrobnostih pogajanj ni želel govoriti, saj da je to stvar skupnega dogovora. Sta pa, tako Bešič Loredan, obe stani “dali karte na mizo” ter posebej naslovili problematiko mladih zdravnikov, mladih zdravnikov specialistov.
V luči krize, ki nas čaka, pa je vlada stran presenečena nad izjavo nekaterih sindikatov, češ da so jim predstavili zelo slabo ponudbo. “Cela Evropa trpi, a vseeno mislimo, da je kompromis možen,” je še poudaril Bešič Loredan, a izpostavil, da je za sprejetje kompromisa potreben angažma na obeh pogajalskih straneh. “Ni prav, da zadeve zaostrujemo in podpihujemo, posebej ne v luči izhodne covidne strategije ter v luči čakalnih dob,” je še zaključil. Ponudba s strani vlade pa naj bi po besedah zdravstvenega ministra poleg že omenjenih 615 milijonov evrov obsegala “še dodatne milijone”.
Je pa Bešič Loredan še poudaril, da bi vsaka morebitna stavka potekala na račun ljudi, zato naj vsi zaposleni v javnem sektorju poskušajo razumeti, da bo za razliko od ostalih vlad trenutna vlada sleherni sklenjeni dogovor tudi uresničila. “Znotraj časovnih in finančnih okvirov, ki so možni,” je še pojasnil in poudaril, da bo finančni proračun za 2023 imel 5-odstotni primankljaj ter da je pred vrati “zelo velika negotovost”.
V ponedeljek naj bi bilo prav tako jasno, ali napovedana sredina zdravniška stavka tudi dejansko bo. Je pa Bešič Loredan še poudaril, da so Fidesu jasno dali vedeti, da izstopa iz enotnega plačilnega sistema ne sprejemajo oziroma ga ne bodo sprejeli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje