Madžarski premier Viktor Orban je danes sporočil, da bodo v državi od polnoči veljale izredne razmere zaradi vojne v Ukrajini. Na Madžarskem že veljajo izredne razmere, in sicer zaradi pandemije covida-19, vendar se bo ta ukrep prihodnji torek iztekel.

"Svet je na robu gospodarske krize. Madžarska mora ostati zunaj te vojne ter zaščititi finančno varnost družin," je na Facebooku zapisal Orban. "To terja prostor za delovanje in takojšnje ukrepanje. Vlada, ki deluje v skladu z ustavo, zato razglaša izredne razmere od polnoči," je sporočil.

Madžarski parlament je pred tem danes z dvotretjinsko večino vladajoče desne stranke Fidesz sprejel spremembo ustave, ki širi mandat vlade za razglasitev izrednih razmer v primeru oboroženih spopadov, vojne ali humanitarne nesreče.

Ruski poslanci so danes podprli zakonodajo, ki bo omogočila lažje zapiranje tujih medijev v državi brez odločbe sodišča kot odgovor na podobne ukrepe tujih držav proti ruskim medijem. Gre za zadnjega v nizu ukrepov proti medijem v Rusiji v času ruske invazije na Ukrajino. Nova zakonodaja bo ruskemu generalnemu državnemu tožilcu omogočila, da enostransko odloči o zaprtju tujih medijev, ki delujejo v Rusiji, če bodo tuje vlade sprejele "sovražne" korake proti ruskim medijem v tujini. Za to je sedaj potrebna odločba sodišča, navaja AFP.

V ruševinah višje stanovanjske stavbe v Mariupolu so odkrili trupla 200 ljudi, je sporočil svetovalec mariupolskega župana Petro Andrjuščenko. Mariupol, kjer je pred začetkom vojne živelo okoli 450.000 ljudi, je bil v tednih oboroženih spopadov v veliki meri uničen.

Ruske sile so končale z odstranjevanjem min v mariupolskem pristanišču, navedbe ruskega obrambnega ministrstva povzema Reuters. Mine so odstranili z območja pristanišča in bližnjih voda. Rusija je, spomnimo, nadzor nad celotnim Mariupolom prevzela minuli teden, ko so se predali še zadnji ukrajinski borci, ki so branili območje jeklarne Azovstal.

Ruske sile so prevzele nadzor v mestu Svitlodarsk v regiji Doneck, ki leži jugovzhodno od strateško pomembnega mesta Behmut. Informacijo so potrdili ukrajinski uradniki in oblasti v samooklicani Ljudski republiki Doneck, piše BBC. Pred vojno je v Svitlodarsku živelo 11.000 ljudi.

Rusija pripravlja zakon, ki bi odpravil zgornjo starostno mejo za vstop v rusko vojsko, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP razvidno iz sredinega dnevnega reda dume, spodnjega doma ruskega parlamenta. Trenutno so za vstop v vojsko po zakonu primerni ruski državljani med 18. in 40. letom ter tujci med 18. in 30. letom. "Cilj predloga zakona je odpraviti starostno mejo, pri kateri so delovno sposobni državljani upravičeni do sklenitve prve pogodbe o služenju vojaškega roka," je po navedbah AFP zapisano v obrazložitvi predloga zakona. 

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da vojna v Ukrajini kaže, kako lahko gospodarski odnosi z avtoritarnimi režimi ustvarijo ranljivosti, kot primer pa izpostavil uvoz ruskih fosilnih goriv v Evropsko unijo. Več v tem prispevku. 

Prva med evropskimi komisarji, Ursula von der Leyen, je predlagala, da bi za obnovo Ukrajine uporabili premoženje Rusov in ruskih poslovnih subjektov, ki je bilo zamrznjeno v sklopu sankcij. Rusiji, ki blokira ukrajinska pristanišča in s tem izvoz žita, je tudi očitala, da namenoma kopiči zaloge hrane in s tem dviguje svetovne cene hrane kot sredstvo izsiljevanja. Več v tem prispevku.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je medtem Rusijo obtožil, da krade ukrajinsko žito in ga prodaja na tuje. Fotografije, na katerih naj bi bile ladje, ki jih polnijo z žitom na Krimu, je Rusija označila za potvorjene. 

Ameriški predsednik Joe Biden se je po vrhu štirih vodilnih indijsko-pacifiških demokracij v Tokiu danes ločeno sestal s predsednikoma vlad Indije in Avstralije. Glavni temi pogovorov sta bili vojna v Ukrajini in krepitev meddržavnih odnosov. Na vrhu voditeljev zavezništva Quad se je prvotno pričakoval določen nivo pritiska na premierja Narendro Modija, da se pridruži zahodnim sankcijam proti Rusiji. Indija sicer tega ne želi storiti, ker ji Rusija zagotavlja precejšen del energije in orožja.

Po srečanju z Modijem je Bela hiša sporočila, da je Biden ponovno obsodil neupravičeno agresijo Rusije, vendar pa v izjavi ni bilo govora o stališču Indije. Tudi v skupni izjavi ob koncu vrha je bilo navedeno le, da so države razpravljale o odzivih na konflikt v Ukrajini in njegovih posledicah.

Proruska civilno-vojaška regionalna uprava v Hersonu je zaprosila Rusijo za vzpostavitev vojaške baze v regiji, da bi s tem zagotovili varnost njenih prebivalcev. Pri tem je namestnik vodje uprave Kiril Stremusov zatrdil, da je ruska vojska ključna za obrambo Hersona pred nenehnimi napadi ukrajinskih nacionalistov, poroča španska tiskovna agencija EFE. Proruska regionalna uprava je sicer večkrat izrazila pripravljenost pridružitvi Rusiji. Vendar je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da morajo o tem vprašanju odločiti prebivalci na referendumu, tako kot v primeru Krima.

Ruska ofenziva v Donbasu je "največja na evropskih tleh od druge svetovne vojne," je ocenil ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba. Ob tem je zaveznike Ukrajine pozval, naj Kijevu posredujejo orožje, kot so sistemi za izstrelitev raket, artilerija dolgega dosega in oklepni transporterji. "Ruska ofenziva v Donbasu je brezobzirna bitka," je Kuleba dejal po navedbah BBC.

Mesto Severodoneck, ki leži v Lugansku in ga ruske sile skušajo zavzeti, medtem ostaja pod nadzorom Ukrajine, je sporočil tamkajšnji guverner Serhij Hajdaj. Kot je po navedbah BBC sporočil prek Telegrama, ruske sile središče mesta obstreljujejo "kaotično in brez prestanka", bitke pa potekajo tudi v okoliških vaseh. V napadih naj bi bili v ponedeljek ubiti štiri civilisti.

Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je dejal, da se Moskva za zdaj osredotoča na razvoj odnosov s Kitajsko, piše BBC. Vodja ruske diplomacije je zahodne države obsodil "rusofobije", ki da se je začela po "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini. Kot je dejal, bi v Kremlju ob morebitni spremembi stališč Zahoda v odnosu do Rusije dobro premislili, ali odnose z zahodnimi državami sploh potrebujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je uvrstil na lestvico sto najbolj vplivnih osebnosti na svetu, ki jo že vse od leta 1999 vsako leto sestavlja ameriška revija Time. "V predsedniku Zelenskem ima ukrajinski narod voditelja, vrednega njihovega poguma in trdoživosti," je ob tem zapisal ameriški predsednik Joe Biden. Kot je še dodal, "so države svobodnega sveta, navdahnjene z zgledom predsednika Zelenskega, enotnejše, odločnejše in bolj usmerjene k cilju, kot so bile kadarkoli v nedavni zgodovini." 

Na lestvico najvplivnejših revije Time se je poleg Zelenskega sicer uvrstil tudi prvi mož ukrajinske vojske, načelnik generalštaba Valerij Zalužni, obenem pa tudi ruski voditelj Vladimir Putin, ki je pred tremi meseci ukazal invazijo na sosednjo državo.

Ameriški predsednik Joe Biden je komentiral, da je kriza v Ukrajini globalna zadeva, ki poudarja pomen ohranjanja mednarodnega reda, ozemeljske celovitosti in suverenosti, piše tiskovna agencija Reuters. "To je več kot le evropska zadeva, to je globalna zadeva," je Biden dejal na srečanju držav skupine Quad, ki jo poleg ZDA sestavljajo še Japonska, Indija in Avstralija. Mimogrede, Biden je te dni Azijo prvič obiskal v funkciji predsednika ZDA, Indija pa je edina država skupine Qad, ki ruske operacije v Ukrajini še ni neposredno kritizirala.

Britansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Rusija povečala intenzivnost svojih operacij v Donbasu na vzhodu Ukrajine, kjer stremi k obkolitvi Severodonecka, Lisčanska in kraja Rubižne. Severni in južni del ruskih sil, ki si prizadevajo obkoliti območje, sta oddeljena 25 kilometrov. Če bo Rusija tam dosegla svoj cilj, bo pod njenim nadzorom celotni Lugansk. Medtem ko ukrajinske sile zavzemajo utrjene obrambne položaje, britansko ministrstvo priznava, da je Rusija dosegla "nekaj lokaliziranih uspehov", delno po zaslugi koncentracije artilerijskih enot.

V svojem vsakodnevnem televizijskem nagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v ponedeljek zvečer ruske sile obtožil, da skušajo v Donbasu "odstraniti vse, kar je živo", oziroma izvajajo "masaker". V prvih treh mesecih invazije pa naj bi po njegovih besedah Rusija izvedla skoraj 1.500 raketnih in več kot 3.000 letalskih napadov.

Nemški gospodarski minister Robert Habeck je dejal, da bo embargo na rusko nafto pripravljen "v nekaj dneh". Evropska unija je po njegovih besedah blizu dogovora o prepovedi uvoza ruske nafte. "V nekaj dneh bomo dosegli preboj," je povedal. Pojasnil je, da embargo Rusiji ne bo škodil takoj, saj porast cene nafte pomeni, da bo Rusija zaslužila več z manjšimi količinami. Zato po ministrovih besedah razmišljajo, da bi ZDA in Evropska unija omejili svetovne cene nafte - gre za nenavaden ukrep, je priznal in dodal, da so to nenavadni časi. Rusija Evropski uniji dobavlja 40 odstotkov zemeljskega plina in 27 odstotkov nafte, za kar EU plača 400 milijard evrov.

Kijev je pripravljen na izmenjavo vojnih ujetnikov, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Izmenjava ljudi, to je humanitarna zadeva in politična odločitev, odvisna od podpore številnih držav," je Zelenski povedal v Davosu. V proces so bili vključeni Združeni narodi, Švica, Izrael in "veliko veliko držav", je povedal in dodal, da gre za zapleten proces. Poudaril je pomen pritiska, tako z zaprtjem podjetij kot z naftnim embargom. "Ne potrebujemo ruskih vojakov, potrebujemo samo naše," je dejal po poročanju Al Džazire.

V Harkovu bodo po treh mesecih od začetka vojne ponovno zagnali podzemno železnico, je napovedal župan Igor Terehov. Več mesecev je namreč sistem služil kot zatočišče za meščane, ki so se želeli skriti pred ruskim bombardiranjem. Veliko tistih, ki so tudi zdaj ostajali na hodnikih podzemne železnice, so po županovih besedah preselili v stanovanja, ki so bolj oddaljena od obstreljevanja. Promet bo potekal med 7. in 19. uro, intervali pa bodo redkejši, kot so bili pred vojno. "Med bombardiranjem in obstreljevanjem je bilo poškodovano skladišče podzemne železnice, zato so intervali večji," je po poročanju CNN še povedal Terehov.

Načrtovanje vrnitve ameriških vojakov v Ukrajino poteka na razmeroma nizki ravni, je povedal predsednik združenega generalštaba Mark Milley. Vojska bi lahko branila nedavno odprto ameriško veleposlaništvo v Kijevu, poroča CNN. Milley je dodal, da teh načrtov nista obravnavala on ali obrambni minister. "O ponovni napotitvi ameriških sil v Ukrajino bi moral na koncu odločiti predsednik," je rekel in dodal, "smo daleč od tega, možnosti ukrepanja še pripravljamo, nič od tega še ni bilo predstavljeno ministru."

Finančni ministri držav članic Evropske unije bodo danes v Bruslju govorili o gospodarskih in finančnih posledicah sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Ločeno se bodo sestali kmetijski ministri, ki bodo med drugim govorili o razmerah na trgu agroživilskih proizvodov po ruski invaziji. EU je doslej sprejela pet paketov sankcij proti Moskvi, dogovora o šestem svežnju pa države članice še niso uspele doseči. Šesti sveženj vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte, čemur ostro nasprotuje Madžarska. Z Ukrajino bo povezana še razprava o predlogu Evropske komisije za dodatno makrofinančno pomoč tej državi v višini do devet milijard evrov.