Britanski predsednik vlade Boris Johnson je v luči poboja civilistov v Buči dejal, da nobena količina dezinformacij iz Kremlja ne more prikriti resnice o poboju civilistov v Ukrajini. "Grozljivi napadi Rusije na nedolžne civiliste v Irpinu in Buči sta dokaz, da sta Putin in njegova vojska zagrešila vojne zločine. "Nobeno zanikanje ali dezinformacije Kremlja ne morejo skriti tega, kar vsi vemo, da je resnica – Putin je obupan, njegova invazija propada in odločnost Ukrajine še nikoli ni bila močnejša," je Johnson zapisal na Twitterju. 

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je pozval k neodvisni preiskavi domnevnih pobojev v Buči. V odzivu na Twitterju je zapisal, da je globoko šokiran nad podobami ubitih civilistov in dodal, da lahko neodvisna preiskava vodi do učinkovite odgovornosti.

V uradni izjavi ZN pa so opozorili na možnost, da je Rusija zagrešila vojne zločine in kršitev mednarodnega prava. Kot so še dodali v izjavi, je izjemno pomembno, da trupla pokojnih izkopljejo in jih identificirajo zato, da se ugotovijo natančni vzroki njihovih smrti, s tem pa tudi zanesljivost preiskave, poroča BBC.

Papež Frančišek je na Malti danes pred več tisoč verniki daroval mašo na prostem, v kateri je posvaril pred hinavščino. V molitvi angelus pa je znova obsodil "bogokletno" vojno v Ukrajini in pozval k molitvi z mislijo na "humanitarno tragedijo mučeniške Ukrajine". Znova je pozval k skrbi za migrante, ne glede na to, od kod prihajajo. Na drugi dan obiska na Malti je papež v mestu Floriana nedaleč od prestolnice Valletta daroval mašo, ki se je je po uradnih ocenah malteških oblasti udeležilo okoli 12.000 vernikov. Po oceni Vatikana je bilo udeležencev okoli 20.000.

V pridigi je papež vernike posvaril pred "črvom hinavščine". Posvaril je pred ljudmi, ki se pretvarjajo, da so dobri, a jih bolj zanimajo napake drugih kot njihove lastne. V molitvi po maši pa je papež med drugim molil za Ukrajino, ki je še vedno v vojni z Rusijo. Ukrajinska vojna je zasenčila prvi obisk 85-letnega papeža na Malti, a obenem še podčrtala sporočilo, ki ga v svet pošilja že devet let papeževanja - da mora svet sprejeti tiste, ki bežijo pred vojno, revščino ali posledicami podnebnih sprememb.

Popoldne je papež nato obiskal še katoliški begunski center na Malti, znan kot "mirovni laboratorij", ki se pripravlja na prihod ukrajinskih beguncev. Papež je ocenil, da je humanitarna kriza migracije "propad civilizacije, ki ogroža ne le migrante, ampak nas vse". Priznal je tudi, da so za zlorabe migrantov včasih sokrive tudi pristojne oblasti. "Upam, da bo Malta tiste, ki pristanejo na njenih mejah, vedno obravnavala tako, da bo zanje zares predstavljala varen pristan," je še poudaril. Papež, ki je lani poleti prestal operacijo debelega črevesa in je februarja zaradi bolečine v kolenu odpovedal dogodek, je danes le s težavo hodil. So ga pa na Malti, ki bi jo moral obiskati že pred dvema letoma, a mu je načrte prekrižala pandemija covida-19, ljudje zelo toplo sprejeli. Marsikje so stali ob cestah z zastavicami v rokah.

Papež je doslej večkrat obsodil rusko invazijo na Ukrajino, vendar pri tem ruskega predsednika Vladimirja Putina ni izrecno omenjal. Še najbližje temu je bil v soboto, ko je na Malti ocenil, da je ta konflikt spodbudil "nek vladar, žal ujet v svojih anahronističnih zahtevah nacionalističnih interesov". Frančiška je kijevski župan Vitalij Kličko povabil na obisk v Kijev. Papež je v soboto dejal, da je možnost takega obiska "na mizi". Izpostavil je tudi Malto kot "varno zavetje" migrantov, a hkrati podčrtal, da mora svet deliti breme migrantskih kriz.

Rusko obrambno ministrstvo je danes zatrdilo, da njihove sile niso ubile civilistov v kraju Buča nedaleč od ukrajinske prestolnice. Kot je zatrdilo, v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec ni bil žrtev kakršnihkoli nasilnih dejanj. Dodali so še, da je ruska vojska tamkajšnjim prebivalcem dostavila 452 ton pomoči. Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zatrdilo ministrstvo, so imeli vsi prebivalci "možnost, da svobodno zapustijo naselje v smeri severa", saj so predmestja Kijeva južno od Buče takrat neprestano obstreljevale ukrajinske sile. Pretresljive fotografije in video posnetke trupel, ki prekrivajo ulice Buče, so v Moskvi označili kot provokacijo in "še eno produkcijo režima v Kijevu za zahodne medije".

Ministrstvo je obenem poudarilo, da so ruske sile Bučo zapustile že v sredo, 30. marca, dan potem, ko je Moskva napovedala bistven umik svojih sil z območja Kijeva in Černigova v Ukrajini. Omenjeni posnetki so nato v javnost prišli šele v soboto, so opozorili. Sam župan Buče Anatolij Fedoruk je 31. marca potrdil odhod ruskih sil in pri tem ni niti omenil kakšnega ubitega civilista z rokami, zvezanimi na hrbtu. Tovrstne navedbe so se pojavile šele kasneje, potem ko so v kraj prispeli pripadniki ruskih varnostnih služb, so še izpostavili na ruskem ministrstvu.

Severnoukrajinsko mesto Černigov je 70-odstotno uničeno, je dejal njegov župan Vladislav Atrošenko. Skrbi ga zbiranje ruskih sil ob beloruski meji, ki da bi lahko ponovno raketirale in bombardirale mesto. "Rusi se po Ukrajini gibljejo, kot da so doma. To, da so odšli, ne pomeni, da se ne bodo jutri vrnili. Do nas potrebujejo le kako uro in pol. Danes je sicer pri nas mirno. Čistimo in deminiramo območje," besede župana povzema CNN.

Premier Janez Janša je danes na Twitterju ostro obsodil grozodejstva, ki naj bi jih po navedbah Kijeva in poročanju več tujih novinarjev s terena v kraju Buča nedaleč od ukrajinske prestolnice zagrešila ruska vojska. Dogajanje v Ukrajini je ob tem primerjal s tragedijo v poljskem Katinu med drugo svetovno vojno. "To so množični zločini proti človečnosti. Ruska armada se vede kot horda rabljev KGB v Katinu. Ter v številnih drugih krajih pred in po tem. Nikoli ne prevzema odgovornosti. Potem ko smo videli pokol v Buči, nas je groza sploh pomisliti, čemu bomo priča v Mariupolju," je tvitnil premier.

V Katinskem gozdu se je aprila 1940 zgodil pokol skoraj 22.000 Poljakov, ki v Rusiji še vedno ostaja v veliki meri tabu. Pokol poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev, s streli v tilnik je namreč izvedla tedanja sovjetska Rdeča armada oziroma sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Josipa Stalina. V Ukrajini po umiku ruske vojske z območja Kijeva zdaj prihajajo na dan poročila o domnevnih o ruskih pobojih ukrajinskih civilistov, ki jih številni že primerjajo z vojnimi zločini in terjajo preiskavo. Eden večjih naj bi se zgodil v Buči, dostop do katere je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjih dneh. Po prvih navedbah župana Buče naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, saj so bile ulice prekrite s trupli. Tudi tuji mediji so poročali o pretresljivih prizorih in truplih, ki ležijo kar na ulicah. V Moskvi so odgovornost za poboje zavrnili.

Rusija je zaradi vojaške ofenzive proti Ukrajini tarča zahodnih sankcij, a Rusijo je nemogoče izolirati, so danes sporočili iz Kremlja. "Nemogoče je izolirati Rusijo, to je tehnološko nemogoče," je v intervjuju za rusko državno televizijo dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je povedal, je Rusija večja od Evrope. "Prej ali slej bomo morali vzpostaviti dialog," je poudaril Peskov.

Spomnil je, da ruski predsednik Vladimir Putin "nikoli ni zavračal srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi skupaj našla rešitev, ki bi omogočila konec sovražnosti v Ukrajini.’’ Po mnenju Peskova je takšno srečanje možno, je pa opozoril, da morata ruska in ukrajinska delegacija, ki sodelujeta v mirovnih pogajanjih, najprej pripraviti ’’konkreten’’ sporazum, ki bi normaliziral odnose med državama. "To bi moral biti konkreten pisni dokument," je še dodal.

Rusija je v nedeljo sicer sporočila, da mirovna pogajanja niso napredovala dovolj, da bi se srečala voditelja držav. Stališče Moskve o statusu Krima in Donbasa namreč ostaja nespremenjeno. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za ameriško televizijo CBS komentiral tudi grozljive posnetke iz Buče. "Sami ste videli posnetke. Pred vojno smo vsi gledali filme, tudi vojne filme. Ampak si nismo mogli predstavljati česa takega. Da želiš preprosto uničiti cel narod, tako odločitev sprejme manijak."

"To je genocid. Eliminacija celega naroda. Smo prebivalci Ukrajine, več kot sto narodnosti, ki nas vse želijo uničiti in iztrebiti, ker se nočemo podrediti Ruski federaciji. To je mučenje celotnega naroda, ki se dogaja v Evropi 21. stoletja," je dejal Zelenski. Na vprašanje, ali meni, da bo Putin odgovarjal za vojne zločine, je Zelenski odgovoril, da verjame v pravico in da bo o tem odločil "civilizirani svet". Opozoril je, da Putin ni edini zločinec te vojne, ampak da bi morali biti kaznovani tudi vojaški poveljniki, vsi, ki so dajali ukaze. "Ti kriminalci se niso zadovoljili z ubijanjem, tudi mučili so ljudi. Tega ne morem razumeti."

Ocenil je, da ruski vojski primanjkuje ljudi in zato zdaj zbira moči na jugu in vzhodu Ukrajine ter v vojsko vključuje tujce, čečenski vojaki pa okupirajo ukrajinska mesta.

Tako ukrajinski politiki kot mednarodna javnost so zgroženi nad ruskimi grozodejstvi v ukrajinski Buči. Masovne poboje civilistov, o katerih poročajo lokalne oblasti in novinarji na terenu, v Kijevu označujejo za genocid in vojne zločine. Iz sveta se vrstijo pozivi k neodvisni preiskavi dogodkov, pregonu odgovornih in ostrejšim sankcijam. "To je genocid. To je eliminacija celotne države in naroda," je dan po tem, ko so iz Buče začela prihajati pretresljiva poročila, je ocenil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče ter drugih naselij okoli Kijeva ponovila "najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov". "Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih," je zapisal. "Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja (...) Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU," je na Twitterju zapisal še en svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak ter pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji.

Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, se vrstijo tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za "grozljive" in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ta teden obiskala Kijev, je menila, da gre za "kruto realnost Putinovih vojnih zločinov". "Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati," je zapisala na Twitterju. Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v izjavi Rusijo obsodila "nediskriminatorne napade na nedolžne civiliste" in menila, da morajo biti ta dejanja preiskana kot vojni zločini. Velika Britanija bo po njenih besedah "podprla kakršno koli preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča". Nemški kancler Olaf Scholz je pozval, naj se dostop do območja domnevnih zločinov nemudoma zagotovi Mednarodnemu odboru Rdečega križa, ki naj tako neodvisno ugotovi dejansko stanje. "Te zločine ruske vojske moramo razjasniti," je dejal in pozval h kaznovanju odgovornih.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CNN dejal, da so prizori, kakršni prihajajo iz Buče, "vsakodnevna realnost, dokler se bo ruska brutalnost proti Ukrajini nadaljevala". Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) pa je rusko vojsko v Ukrajini danes obtožila vrste vojnih zločinov, vključno z usmrtitvami civilistov, plenjenjem in posilstvi. Vojne zločine naj bi ruski vojaki zagrešili v okolici mest Kijev, Harkov in Černigiv, organizacija pa je svoje trditve osnovala na pogovorih z desetimi pričami, žrtvami in prebivalci.

"Primeri, ki smo jih zabeležili, govorijo o neizrekljivi, namerni krutosti in nasilju nad ukrajinskimi civilisti," je dejal direktor HRW za Evropo Hugh Williamson. "Posilstvo, umor in druga nasilna dejanja proti ljudem v rokah ruskih sil bi morali biti preiskani kot vojni zločini," je dejal. Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je sicer Rusijo danes obsodila tudi, da je ugrabila skupno že 11 ukrajinskih županov in županij. V video sporočilu, objavljenem na aplikaciji Telegram, je dodala, da so ukrajinske oblasti tudi o tem obvestile Mednarodni odbor Rdečega križa, Združene narode in druge organizacije, tako kot to delajo za vse izginule civiliste.

Poročila o novih ruskih grozodejstvih, pa tudi eksplozije v strateško pomembnem ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa, prihajajo v času, ko je v Moskvo prispel humanitarni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, Martin Griffiths. Griffiths se bo iz Moskve podal še v Kijev. Tako Rusija kot Ukrajina sta po Guterresevih besedah pristali na srečanje z njim, cilj pa naj bi bil vzpostaviti "humanitarno prekinitev ognja".

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v intervjuju za televizijo CNN ruski umik iz Kijeva ocenil kot "potezo preusmeritve. Temu lahko sledijo nadaljnji napadi".