Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob pričakuje, da bo njegova stranka skupaj s strankami KUL na nedeljskih volitvah dobila od 50 do 56 poslanskih mest. Tudi če bodo dobili kakšnega poslanca manj in se ne bo nakazovala močna levosredinska vlada, pa se njenemu sestavljanju ne bodo odrekli. Za Goloba pa bi bil velik poraz, če bi ostala sedanja vlada. V takšnem primeru bo ponudil odstop s čela stranke, je poudaril v N1 SOOČENJU.
Na N1 smo pripravili finalno soočenje dveh strank, ki se bosta – sodeč po vseh javnomnenjskih raziskavah – na nedeljskih volitvah potegovali za zmago: Gibanja Svoboda (GS) in Slovenske demokratske stranke (SDS). Brez kakršnihkoli pojasnil so v SDS sodelovanje njihovega predsednika Janeza Janše oziroma kogarkoli iz njihove stranke odpovedali, zato smo gostili zgolj prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Soočenja se je udeležil na daljavo, saj ima, kot je znano, covid. Doma v izolaciji bo čakal tudi nedeljske volilne rezultate, glasoval pa bo po pošti.
Prvak Gibanja Svoboda je že večkrat poudaril, da želi njegova stranka po volitvah skupaj s strankami KUL oblikovati močno koalicijo. Kaj pa bo storil, če ta ne bo tako močna, kot pričakuje, je zanimalo voditelja soočenja Miho Orešnika. Kot kaže, namreč na tokratnih volitvah ne bo ključna bitka za zmago, za katero se potegujeta Janševa in Golobova stranka, temveč bitka za to, kdo od njiju bo lahko sestavil koalicijo. Nekatere zadnje javnomnenjske raziskave, po katerih se SAB in LMŠ borita za vstop v parlament, namreč ne nakazujejo, da bi se levosredinski opciji obetala prepričljiva večina. Ima torej Golob pripravljen plan B?
“Plana B nočemo imeti, saj sem prepričan, da ga ne bomo potrebovali,” je odgovoril Golob. Strinja se, da sta favorita na obeh političnih polih znana, kot zelo pomembno pa je izpostavil čim višjo udeležbo na nedeljskih volitvah. “Mi smo veseli vsakega glasu za levosredinsko opcijo. Pojdite na volitve. Podprite tudi druge stranke KUL, da bomo lahko sestavili stabilno vlado,” je pozval Golob.
Prepričan je, da bodo Gibanje Svoboda in stranke KUL skupaj dobile najmanj 50 poslanskih mest. K še boljšemu rezultatu pa lahko po Golobovih navedbah prispeva prav množična udeležba na volitvah. Verjame, da bo ta v nedeljo rekordna. “Možni so scenariji, da dobimo od 50 do 55 oziroma 56 poslancev. Zagotovo bi bilo neprimerno lažje in tudi bolj dolgoročno smiselno imeti vlado, ki bi imela 55 ali več poslanskih glasov,” je dodal. Tudi v primeru, če bi levosredinska opcija dobila 50 poslanskih mest ali manj, pa se temu, da bi sestavila vlado, po besedah prvega moža Gibanja Svoboda ne bo odpovedala.
Če bi vlado vendarle sestavil Janez Janša, pa Golob poslanskega mesta, na katerega bo po vsej verjetnosti izvoljen, ne namerava zapustiti. Bo pa v takšnem primeru ponudil odstop kot predsednik Gibanja Svoboda. “Če bo sedanja vlada ostala, bom to doživel ne samo kot osebni poraz, ampak tudi kot poraz naše politike oziroma programa, s katerim peljem stranko na volitve,” je pojasnil.
“Demokratične, svobodne in veljavne volitve”
Precejšnje vznemirjanje je v zadnjih dneh povzročilo pozno pošiljanje glasovnic volilnim upravičencem v tujini. Zato nas je zanimalo, ali ima Golob kakšne dvome o legitimnosti tokratnih parlamentarnih volitev in ali pričakujete, da bi lahko te dvome v primeru poraza imel Janez Janša.
“Prepričan sem, da bodo volitve demokratične, svobodne in veljavne. Res bi bilo nenavadno, da ravno tokrat, ko se prvič soočamo z nevarnostjo avtokracije in policijske države, volitve kar naenkrat ne bi bile legalne,” je dejal Golob. Ob tem je dodal, da so v preteklih 30 letih volitve vedno izpeljali pravilno in bi bilo čudno, če bi jim zdaj to spodletelo, ker se aktualna oblast ne bi želela posloviti od vzvodov moči. Po Golobovih informacijah so bile glasovnice v tujino res poslane pozno, a naj bi prispele v roku – morda pa bo potrebno z dokončno razglasitvijo rezultatov počakati nekaj dni. Spomnil je še, da glasovnice iz tujine nikoli do zdaj niso bistveno vplivale na razmerje moči v parlamentu in tudi tokrat ne verjame, da bo bistveno drugače. Sicer se pa sam, kot je dejal, ne ukvarja s tem, ali je za zamudo pri pošiljanju volilnega materiala v tujino kriva Pošta Slovenija in kdo jo obvladuje (kot je znano, je na njenem čelu član SDS Tomaž Kokot op. p.).
Kako si Golob razlaga to, da se je Janez Janša na začetku volilne kampanje očitno izogibal soočenj z njim, prav tako pa je njemu namenjeni sedež v studiu N1 danes ostal prazen?
“Mislim, da se je njihova taktika, ki je bila zelo načrtna, izkazala za napačno,” je prepričan Golob. Taktika SDS je bila po njegovi oceni ta, da “me najprej na nek način zmehčajo s takimi in drugačnimi manipulacijami svojih podpredsednikov, potem pa vkoraka predsednik in dokonča delo ‘na lep način’, brez napadov.” Golob meni, da se je konkurentom taktika povsem izjalovila in so bili na koncu prisiljeni improvizirati. “Me ne čudi, da (Janez Janša, op. p.) na marsikaterem soočanju manjka, me pa tudi ne čudi, da je na tistih soočenjih, na katera pride, v resnici zelo neprepričljiv,” pravi Golob.
N1
Kdo bodo ministri Gibanja Svoboda?
Za volilce je nedvomno pomembno tudi to, kdo so aduti strank za ministrske položaje. Vendar pa nam Golob imen ljudi, ki naj bi zasedli ključna mesta v morebitni njegovi vladi, ni želel razkriti.
“Namenoma ne razkrivamo kandidatov. Ne zato, ker jih ne bi imeli, ampak ker imamo dogovor, da se o izvršni ekipi pogovarjamo po volitvah,” je dejal. Gibanje Svoboda ima po Golobovih besedah kandidate in tudi njihovo soglasje za vodenje ključnih resorjev: za zdravje, finance, infrastrukturo in okolje, zunanje zadeve. To pa ne pomeni, da hoče njegova stranka vsa ta ministrstva tudi imeti, je dodal.
Na vprašanje, ali je kandidatka za zunanjo ministrico Marta Kos, ki je Golobova svetovalka za zunanjo politiko in je danes postala (poleg Urške Klakočar Zupančič) podpredsednica Gibanja Svoboda, je Golob odgovoril, da bi bila lahko Kos tudi kandidatka za kakšno višjo funkcijo. Če bi se odločila, da želi kandidirati za zunanjo ministrico, pa jo bo z veseljem podprl, je dodal. Je morda Marta Kos v igri za predsednico države, je zanimalo voditelja pogovora. Ob tem vprašanju se je Golob nasmehnil. “Ta odločitev je primarno njena,” je dejal. Izpostavil je še zadovoljstvo, ker je Kos na odprto politično sceno stopila v trenutku, ko jo stranka tudi zaradi njegove samoizolacije najbolj potrebuje. Ponovil je tudi, da Danijel Bešič Loredan, ki se je v preteklosti že predstavil kot možni prihodnji zdravstveni minister, uživa njegovo zaupanje. “Seveda je na koncu odločitev o tem v rokah volilcev, njega, da kandidira, in državnega zbora, da to potrdi,” je poudaril Golob.
Borut Živulović, Bobo
Ministrstva za šolstvo ni naštel med resorji, ki naj bi (nujno) pripadli njegovi stranki. Je pa dejal, da bo kandidat za vodenje tega ministrstva podporo Gibanja Svoboda dobil le, če bo imel načrt za obvladovanje epidemije covida v šolah. “Želim, da bi naslednje šolsko leto naši otroci – in to vsi, od najmlajših do študentov – imeli normalno šolsko leto. In da bo ta cilj zasledovala predvsem šolska stroka,” je poudaril Golob.
Kako konkretno rešiti zdravstvo?
Ključno področje, ki ga mora urediti prihodnja vlada, je tudi po ocenah prvaka Gibanja Svoboda zdravstvo. Imunolog dr. Alojz Ihan je za N1 analiziral programe strank na področju zdravstva in ocenil, da imata Gibanje Svoboda in SDS praktično identična zdravstvena programa. SDS je pred prejšnjimi državnozborskimi volitvami obljubljala, da bodo nedopustne čakalne dobe skrajšali v treh mesecih, Gibanje Svoboda zdaj obljublja podobno, le da v daljšem časovnem roku. “Ne obljubljamo, da bomo zadeve rešili v treh mesecih, sprejeli pa bomo interventni zakon, ki bo v 18-mesečnem obdobju najprej reorganiziral in okrepil javne zavode. Od njih bomo zahtevali, da vzpostavijo red in disciplino, uredijo evidence,” je povedal Golob.
Poudaril je še, da bo vlada pod njegovim vodstvom javnim zdravstvenim zavodom namenila toliko denarja, kolikor bo potrebno. Po njegovih besedah je ključno, da javni zavodi aktivirajo svoje prostore, aparature in zdravnike v popoldanskem času in začnejo izvajati dodatne storitve ter da te zdravnike ustrezno nagradijo. “Nobene potrebe ni, da ti isti zdravniki, ki vidijo, da v njihovi bolnici ostaja aparatura neizkoriščena, potem operirajo za isto storitev pri zasebnikih, kar se množično izvaja,” ocenjuje Golob.
Napovedal je, da bodo v 18 mesecih “dokončno, ne enkratno” odpravili čakalne vrste.
“Stroka, ki je med epidemijo služila politiki vlade, si je sama zrušila ugled”
Covid je z nami in tako bo verjetno tudi ostalo. Kako pa bi vlada pod vodstvom Roberta Goloba upravljala epidemijo? Doslej je poudarjal, da bo stroko upošteval bolj, kot jo je vlada Janeza Janše. Toda nedavno je bil Golob na pogovoru pri Marku Potrču. Tudi o tem smo ga povprašali v studiu. “Če greste na pogovor k nekomu, ki je v epidemiji rušil zaupanje v stroko in znanost, ne morete biti presenečeni nad odzivi nekaterih, ki menijo, da ste tako prispevali k rušenju zaupanja v stroko,” je Goloba izzval voditelj Orešnik.
“Stroka, ki je tekom te epidemije služila politiki sedanje vlade si je sama zrušila ugled,” je dejal Golob. “Tega ne morem storiti jaz, tako da grem na en razgovor – ki je bil javen in si ga vsak lahko ogleda – s človekom, ki je pač dvomil v to isto stroko, pa še v kakšno drugo,” je prepričan predsednik Gibanja Svoboda. “Kdo pa pravi, da se 100-odstotno strinjam z njegovimi stališči za nazaj? O tem sploh nisva govorila. Naj si vsak pogleda posnetek in si sam ustvari sliko, ali sem šel na ta razgovor z namenom rušenja ugleda stroke ali kaj drugega.”
Poudaril je, da je bila prva stvar, ki jo je naredila trenutna vlada, to, da je obglavila stroko, Nacionalni inštitut za javno zdravje. “V tistem trenutku je predala komunikacijsko strategijo Jelku Kacinu. Zato smo pri precepljenosti med najslabšimi na svetu. Zaupanje v stroko je plod komunikacijske strategije vlade,” je izpostavil.
Golob je prepričan, da je treba preseči razkol, ki vlada na tem področju. “Razkol je neverjeten in čustva tudi: od jeze, strahu, stisk na eni strani, do popolnega zavračanja na drugi strani.” Razkol lahko konča edino dialog, je prepričan. “Jaz se pogovarjam z vsakim. Nisem tak kot sedanji predsednik vlade, ki pravi, da so za povezovanje, hkrati ga pa tudi v to oddajo danes ni. Ne, jaz se dejansko pogovarjam z vsemi, tudi z Markom Potrčem, pogovarjam se tudi z drugo stranjo. Zakaj se pogovarjam? Ker se želimo pripraviti na to, če se zgodi, da bo jesenski val hujši, kot je zdajšnji. Moramo biti pripravljeni, zato da bomo iskali družbeni konsenz.”
“Mnenje stroke je popolnoma neodvisno od mojega mnenja,” še poudarja. “Ukrepov ne bom načrtoval jaz. Moja naloga, če bom mandatar, bo, da bom ustvarjal družbeni konsenz glede ukrepov, ki jih bo predlagala stroka. Miritev ljudi, ustvarjanje zaupanja med ljudmi, to je moja naloga. Če želim iskati skupni imenovalec med vsemi tabori, potem moram poznati njihova stališča – za naprej, ne za nazaj.”
Podnebne spremembe
Morebitnega novega predsednika vlade smo vprašali še, kako bodo porabili sredstva Podnebnega sklada, ki so bila še do nedavnega povsem nedotaknjena.
“To je dobro vprašanje za leto 2023,” pravi Golob. “Bojim se, da je sklad za leto 2022 počrpan. Kdor je spremljal ukrepe vlade v zadnjih tednih, je lahko slišal ministra Počivalška in Vrtovca, da so sredstva počrpali – za energetske vavčerje in za podporo energetsko intenzivni industriji. Kar je sicer v nasprotju z osnovnim namenom podnebnega sklada, ampak če prav razumem, je ta denar šel – kamorkoli že.”
Boji se, da bo v času, ko bodo prevzeli vlado, podnebni sklad za letos že prazen. “Bomo pa pripravili načrt za naprej,” obljublja. “Sam bi podnebni sklad maksimalno uporabil za podporo gospodinjstvom oziroma fizičnim osebam. Ker verjamem, da moramo zaradi vseh cenovnih in podnebnih šokov najprej ojačati gospodinjstva in jih narediti energetsko učinkovita, varčna in samozadostna.”
Lahovnikov zakon: MGRT igra dvojno igro
Golob je komentiral tudi ugotovitev ministrstva za gospodarstvo, da je bilo v zadnjih petih letih podjetje Gen-I dve leti zavezanec po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu. Dejal je, da je njemu znana le odločba o prekršku, ker naj ministrstvu ne bi bile pravočasno posredovane pogodbe, ugotovitve MGRT pa je označil za “politični pamflet, in ne pravno mnenje” ter za zlorabo. Več o tem lahko preberete v tem članku.
Bančni račun v Romuniji
Predsednik Gibanja Svoboda je predstavil tudi nekatere nove informacije v zvezi z bančnim računom v Romuniji, ki je bil odprt na njegovo ime. Ko je izvedel za račun, je poklical banko in odgovorili so mu, da se mora oglasiti pri njih, saj ne morejo komunicirati na daljavo, je pojasnil. To se mu je zdelo razumljivo, vendar v Romunijo ni hodil. Namesto tega je, kot pravi, notarsko pooblastil odvetnike, ki so nato 22. decembra lani banki poslali dopis s prošnjo za pojasnila o tem računu. 10. januarja so prejeli odgovor, da je banka sama zaprla račun, saj je bil neaktiven, je povedal. “Banka ni hotela sprejeti odvetnikov ali dati pojasnil. Jaz še nisem slišal za banko, ki račun zapre zaradi neaktivnosti, ko se pojavi imetnik,” se čudi.
“Najprej smo debelo gledali. Od februarja pa moji odvetniki vsakih 14 dni sprašujejo banko, kdo je odprl račun in katere dokumente je predložil. Banka se ves čas izmika. Zadnji odgovor smo dobili včeraj. Prosili so nas za potrpežljivost, ker nimajo informacijsko-tehnoloških zmogljivosti in hranijo arhiv ne vem kje. Zadeva je skrajno nenavadna,” pravi.
Na vprašanje, zakaj suma kaznivega dejanja kraje identitete še ni prijavil, je odgovoril, da so mu tako svetovali policisti. “Na policiji so rekli, da nimam zadostnih dokazov, dokler ne dobim končnih odgovorov od banke,” pojasnjuje, “Vztrajajte, so mi rekli. In mi vztrajamo. Raiffeisen se na tej točki ne more izmakniti”. Zatrdil je, da bo banko zagotovo tožil, če mu ne da podatkov, ki jih zahteva. “Morda bomo dosegli, da se bo banka Raiffeisen zamislila o delovanju svojih podružnic in sprejela kakšne notranje ukrepe,” je dodal.
Celoten pogovor z Robertom Golobom si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje