Menu Item
Danes naj bi prihodnje koalicijske partnerice – Gibanje Svoboda, SD in Levica – končale usklajevanje koalicijskega sporazuma, po popoldanskem srečanju prvakov strank pa tudi razkrile imena kandidatov za ministre.
Kot poudarjajo v vrstah bodoče koalicije, ki jo bodo očitno sestavljale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, je bilo do včeraj usklajeno že dobrih 80 odstotkov koalicijske pogodbe. Zadnji vsebinski sklop, ki ga odpirajo danes, je področje financ. Čeprav je bilo mogoče slišati napovedi, da se bo usklajevanja tega dela udeležil tudi kandidat za finančnega ministra, ki ga bo predlagala zmagovalka volitev, se to ni zgodilo. Iz vrst Gibanja Svoboda sta na pogajanja prišla Sanja Ajanović Hovnik in gospodarstvenik Žiga Debeljak, ki pa je že večkrat povedal, da v vlado ne bo vstopil. Ime bodočega finančnega ministra tako še vedno ostaja ena najbolj varovanih skrivnosti. Po današnji predvideni uskladitvi koalicijske pogodbe bodo lahko organi strank jutri začeli z odločanjem o tem dokumentu oziroma o vstopu v novo vlado.
Nekateri naši viri poudarjajo, da je usklajevanje koalicijske pogodbe potekalo bolj umirjeno, kot so pričakovali. Še najbolj vroče je po njihovih besedah bilo pri dogovarjanju obrambnega in zdravstvenega področja, kar so glede na napovedi Levice tudi pričakovali. Prav tu naj jim nekaterih tem še ni uspelo dokončno zapreti – med njimi naj bi bili vprašanji zdravnikov dvoživk in postopka ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, določene nedorečenosti pa naj bi ostale tudi glede nabave orožja. Vendar naši sogovorniki tudi pri teh točkah ne vidijo nepremostljivih razhajanj.
Na obrambnem področju naj bi se menda prihodnja koalicija dogovorila, da bo pod drobnogled vzela celotni program investicij v Slovensko vojsko in da osemkolesnikov v prihodnje ne bo naročala. Na zdravstvenem področju pa naj bi se v koalicijski pogodbi opredelili izključno za javno zdravstvo. Golob je sicer tik pred volitvami v N1 SOOČENJU poudaril, da bo vlada pod njegovim vodstvom javnim zdravstvenim zavodom namenila toliko denarja, kolikor bo potrebno. Po njegovih takratnih besedah je ključno, da javni zavodi aktivirajo svoje prostore, aparature in zdravnike v popoldanskem času in začnejo izvajati dodatne storitve ter da te zdravnike ustrezno nagradijo. “Nobene potrebe ni, da ti isti zdravniki, ki vidijo, da v njihovi bolnici ostaja aparatura neizkoriščena, potem operirajo za isto storitev pri zasebnikih, kar se množično izvaja,” je poudaril Golob.
V delu koalicijskega sporazuma, ki govori o prihodnjem delovanju vlade, je po besedah naših sogovornikov izpostavljeno iskanje rešitev s konsenzom; preglasovanje ni predvideno. Kot nam je dejal eden od pogajalcev, naj bi “vzpostavili partnerski odnos na osnovi zaupanja, pri tem pa se morajo vsi partnerji jasno zavedeti, kaj so vladne prioritete”.
Najverjetnejši mandatar Robert Golob je pred dnevi že napovedal, da se bo število ministrstev povečalo. Po informacijah N1 se bosta v ministrstvi preoblikovali dve vladni službi, na čelu katerih sta bila doslej ministra brez resorja: služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo. Edini minister brez resorja naj bi bil v prihodnji vladi tako minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot je mogoče slišati v Gibanju Svoboda, naj bi to mesto zasedel njihov generalni sekretar Matej Arčon. Spomnimo, da je nekdanji novogoriški župan na tokratnih državnozborskih volitvah dobil rekordno število glasov.
Po Golobovih navedbah bo ministrska ekipa znana danes. Nekatera imena so sicer že pricurljala v javnost. Tako naj bi iz vrst Gibanja Svoboda vodenje zdravstvenega resorja prevzel ortoped Danijel Bešič Loredan, notranje ministrstvo pa nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. V kvoto Golobove stranke naj bi sodil tudi resor, ki bo po novem združeval energetiko in podnebne politike. Kot najverjetnejše ime se omenja Bojan Kumer, ki prihaja iz energetskih krogov in je tudi pri koalicijskih pogajanjih tesen Golobov sodelavec.
Najverjetnejši prihodnji mandatar je tudi razkril, da bodo ministrstvo za izobraževanje razdelili na dva dela: na ministrstvo, ki bo vsebovalo od predšolske vzgoje do vključno srednjega šolstva, in na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Slednjega naj bi vodil bivši rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Golobove stranke.
Ministrski mesti iz kvote zmagovalke volitev naj bi dobila tudi prvaka LMŠ in SAB Marjan Šarec in Alenka Bratušek. Golob je v včerajšnji posebni oddaji Dan zmage z Marcelom med drugim dejal, da ni skrivnost, da želi Gibanje Svoboda z omenjenima dvema strankama narediti močno levosredinsko stranko, zato nameravajo SAB in LMŠ povabiti k sodelovanju v vladi. Bratušek se po nekaterih navedbah obeta vodenje infrastrukturnega resorja, Šarcu pa vodenje bodisi ministrstva za (regionalni) razvoj bodisi ministrstva za obrambo. Kot drugo ime, ki se pojavlja v povezavi z obrambnim resorjem, je Anton Grizold, ki je to ministrstvo že vodil v času Drnovškovega premierstva.
Informacije o notranjih spopadih glede ministrskih mest pa v zadnjih dneh prihajajo iz SD. Socialnim demokratom naj bi sicer pripadla štiri ministrstva, za zdaj pa je jasno, da bo na čelo zunanjega resorja stopila predsednica stranke Tanja Fajon. Zapleta pa se pri določitvi kandidatov za pravosodnega in za gospodarskega ministra. Kot najverjetnejša prihodnja ministrica za pravosodje se je v javnosti najprej pojavljala podpredsednica stranke in bivša državna sekretarka na pravosodnem resorju Dominika Švarc Pipan, a se je njeni postavitvi uprl del poslanske skupine. Tako se zdi bolj verjetno, da bo to mesto pripadlo Gregorju Strojinu, ki je bil v preteklosti tudi že državni sekretar na pravosodnem ministrstvu.
Zapleta se tudi pri vodenju gospodarskega ministrstva. Kot smo poročali, si del SD, med njimi predsednica Fajon, na tem mestu želi nekdanjega generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla, tudi s to izbiro pa naj poslanci SD ne bi bili zadovoljni. Ti kot gospodarskega ministra vidijo dolgoletnega vodjo poslanske skupine Matjaža Hana. Golob nam je na vprašanje, kako gleda na morebitni predlog SD, da bi vodenje gospodarskega resorja prevzel Han, odgovoril, da bo predlog Socialnih demokratov za kandidate uradno dobil danes, zato ne želi špekulirati.
Manj konfliktov glede zasedbe ministrskih položajev pa je zaznati v Levici. Najmanjši koalicijski partnerici bodo pripadla tri ministrska mesta. Po naših informacijah naj bi njeni predstavniki prevzeli vodenje obeh resorjev, ki bosta nastala po predvideni razdelitvi sedanjega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za socialo, ki bi mu pridružili stanovanjsko politiko in dolgotrajno oskrbo, naj bi vodil koordinator Levice Luka Mesec. Kdo bo prevzel resor za delo, “obogaten” z nekaterimi direktorati oziroma službami, v stranki še ne želijo razkriti. Na čelo kulturnega ministrstva pa naj bi stopila namestnica koordinatorja Levice Asta Vrečko.
Golob je danes za Delo dejal, da v njegovem kabinetu ne bo državnih sekretarjev iz drugih strank. Nekateri naši viri na tem mestu vidijo Igorja Mallyja, ki naj bi Golobu svetoval na področju zunanje politike. Mally je bil sicer že državni sekretar v premierjevem kabinetu, ko je vlado vodil Marjan Šarec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje