Strokovnjaki pojasnili, zakaj lahko človek razvije alergijo, ki je prej nikoli ni imel

Pogosto menimo, da so alergije posledica nesrečne kombinacije okoliščin, ki nam je bila položena v zibelko v otroštvu ali celo že pred rojstvom. Nekateri ljudje se namreč lahko rodijo z genetsko nagnjenostjo k alergijam, a jih nekateri lahko dobijo tudi v poznih letih.

"Ni vse odvisno od genetike," je za BBC pojasnila direktorica Centra za raziskave alergij na hrano in astmo na univerzi Northwestern v Illinoisu Ruchi Gupta. Kot je dodala, lahko pri nekaterih ljudeh tudi v poznejši dobi njihovega življenja "nekaj sproži njihov nastanek".

Eden izmed takšnih sprožilcev je covid-19, ki lahko vpliva na imunski sistem ter povzroči razvoj novih alergij. Nedavna študija je tako denimo pokazala, da je okužba s koronavirusom povezana z večjim tveganjem za razvoj alergijskega rinitisa, bolj znanega kot seneni nahod, in astme.

"Okužba (s koronavirusom, op. p.) je tveganje povečala, cepljenje pa zmanjšalo," je po pisanju BBC pojasnil soavtor študije in dermatolog na švedskem Inštitutu Karolinska Philip Curman. Kot je dodal, se lahko imunski sistem med okužbo s covidom-19 prekomerno odzove in tako pospeši vnetne procese, vključno s tisto vrsto vnetja, za katero je znano, da je povezano z alergijskimi boleznimi.

Respiratorni sincicijski virus, ki je pogosta okužba pri otrocih, in rinovirus, tj. virus, ki povzroča prehlad, imata po ugotovitvah prejšnjih raziskav vsaj pri otrocih očitno lahko podobne učinke. Razvoj alergij po takšnih okužbah je tako včasih nekakšna postranska škoda, je še pojasnila Gupta.

Sprožilec je lahko tudi zdravljenje

Precej ironično je, kot piše BBC, da imajo lahko tudi zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje nekaterih pogostih bolezni, podobne neželene učinke. Tako je bila med drugim s poznejšim tveganjem za razvoj alergij povezana tudi pogosta uporaba antibiotikov.

Gupta je pojasnila, da antibiotiki motijo občutljivo ravnovesje črevesnega mikrobioma, ogromne skupnosti bakterij, ki živijo v človeškem prebavnem traktu. Znanstveniki morajo o črevesnem mikrobiomu izvedeti še veliko, vendar se zdi, da ima pomembno vlogo pri številnih vidikih našega zdravja, tudi pri delovanju imunskega sistema. Porušeno ravnovesje mikrobioma pa lahko po besedah Gupta povzroči "zmedo v imunskem sistemu", zaradi katere ta sicer neškodljive snovi začne obravnavati kot grožnje, ki jih je treba nevtralizirati.

Nosečnost je še en dejavnik, ki vpliva na delovanje imunskega sistema, ki lahko nepričakovano vpliva tudi na alergije, pravi alergologinja, specializirana za obravnavo alergij med nosečnostjo Kelly Colas.

"Približno tretjina žensk z že obstoječimi alergijami na okoljske dejavnike ugotavlja, da se njihovi simptomi po zanositvi poslabšajo," je dejala. Nove alergije pa se lahko pojavijo tudi v menopavzi, ki je še eno obdobje velikih hormonskih sprememb, piše BBC.

Ali obstaja rešitev?

Medtem ko nosečniški rinitis po rojstvu otroka običajno izzveni, številni ljudje, pri katerih se alergije pojavijo nenadoma, nimajo te sreče. Ne glede na to, ali se nova alergija razvije po bolezni ali navidezno brez razloga, je lahko trajna.

Ne glede na to, ali ste alergični na cvetni prah ali arašide, prah ali pse, je vzrok isti osnovni proces, piše BBC. Alergije nastanejo, ko se telo na snov, ki bi morala biti neškodljiva, odzove, kot da gre za nevarnega tujega vsiljivca, in začne proizvajati protitelesa. Ko se imunski sistem aktivira, se pojavijo simptomi, kot sta izcedek iz nosu in srbeče oči, v hujših primerih pa celo smrtno nevarna anafilaksija.

Kadar obstaja verjeten vzrok za alergije, ki se razvijejo pozneje v življenju, denimo vnetje, povezano z boleznijo, ali spremembe črevesnega mikrobioma po zdravljenju z antibiotiki, obstajajo določeni načini, kako bi lahko škodo vsaj deloma preprečili ali odpravili. Gupta denimo ljudem, ki jemljejo antibiotike, priporoča tudi uživanje probiotikov, prebiotikov, jogurta in fermentiranih živil, saj lahko vse to pomaga ohranjati zdravje in raznolikost črevesnega mikrobioma.

Raziskovalci preučujejo tudi druge načine, kako zdraviti alergije ali preprečiti njihov razvoj. Ti eksperimentalni pristopi vključujejo cepiva, ki bi lahko imunski sistem naučila, kako se na alergene odzvati bolj umirjeno.

Za zdaj ni zanesljivega načina, kako odpraviti novo nastalo alergijo, pravi Gupta. Toda prihodnost je obetavna. "Alergije na hrano preučujem že 20 let," pravi in dodaja: "res je vznemirljivo spremljati, koliko napredka dosegamo."