Bliža se 6. junij, ko se bodo evropske volitve začele z odprtjem nizozemskih volišč, na evropski skrajni desnici pa se dogajajo veliki premiki. Izključitev AfD, vabila k povezovanju, sanje o novi močni sili v evropski politični areni, v sredini dogajanja pa Giorgia Meloni, ki ji dvorijo številni "snubci". Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da smo na začetku reorganizacije in rojstva nove velike sile na evropski skrajni desnici. Da je Meloni trenutno ena najbolj spretnih evropskih političark, ki na evropskem in domačem političnem parketu kaže dva različna obraza, pa izpostavlja novinar Primorskega dnevnika Sandor Tance.
Pred kratkim so se napetosti začele med partnericami v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID). Italijansko stranko Liga pod vodstvom Mattea Salvinija in francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen so zmotile izjave glavnega kandidata Alternative za Nemčijo (AfD) Maximiliana Kraha in njegova vpletenost v škandale. Krah je v intervjuju za časnik La Repubblica dejal, da “nikoli ne bi rekel, da je vsakdo, ki je nosil uniformo SS, avtomatično zločinec”.
Najprej sta francoska in italijanska stranka, ki imata v ID daleč največ poslancev, najavili, da z AfD v prihodnjem sklicu parlamenta ne bosta sodelovali. Dva dni po odmevni napovedi so AfD iz evropske skupine izključili. Manj kot teden dni po ločitvi od dolgoletne zaveznice je Le Pene že iskala nove partnerje na skrajni desnici. “Zdaj je trenutek, da se združimo. Če nam bo uspelo, bomo postali druga skupina v Evropskem parlamentu,” je predlagala italijanski premierki Giorgii Meloni iz Bratov Italije in najvidnejši političarki v evropski skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).
Zgodovinar, politični analitik in raziskovalec na Central European University v Budimpešti Luka Lisjak Gabrijelčič ocenjuje, da so premiki in pretresi na evropski skrajni desnici odraz širše strategije, ki jo še posebej vodi Giorgia Meloni. “Že dalj časa je iskala strategijo, kako ustvariti močno politično grupacijo, ki bo desno od Evropske ljudske stranke (EPP) in ki bo temeljila predvsem na osi Rim–Varšava,” pojasni sogovornik.
“Prišlo je do konsenza, da mora pred združevanjem iz enačbe izpasti AfD”
Ob tem pa izpostavlja, da so ključne teme, ki delijo politične grupacije na skrajni desnici, različna stališča do vojne v Ukrajini, do Rusije in do migracijske politike. Lisjak Gabrijelčič tako ocenjuje, da v primeru nastanka velike grupacije na skrajni desnici, ki bi bila druga največja skupina v Evropi, vse stranke vanjo zaradi različnih pogledov ne bi mogle vstopiti. “Sedanji način grupiranja mora razpasti in nastati mora nov. Tako najverjetneje razmišlja Meloni,” je dodal.
Foto: PROFIMEDIA
Analitik ob tem izpostavlja, da bi se ob morebitnem združevanju vsota strank v novi veliki skupini zmanjšala. “Izkazalo se je, da je AfD prva stranka, ki v taki enačbi izpade,” je pojasnil. Med razlogi za izključitev AfD iz načrtov evropske skrajne desnice vidi njeno prorusko držo, skrajno migracijsko politiko in izjave o remigraciji ter protinemški sentiment pri poljski desnici. “Prišlo je do minimalnega konsenza, da mora pred kakršnimkoli združevanjem iz te enačbe izpasti AfD,” izpostavi sogovornik.
Kot ocenjuje, smo šele na začetku procesa reorganizacije, ki teži k temu, da bi se vsaj iz dela skupin ID in ECR rodila neka nova velika sila na evropski skrajni desnici. Kljub pozivu Le Pen k združevanju s skupino okoli Meloni pa meni, da bo glavno trenje ostalo prav med tema političarkama. “Gre za različne strategije in geopolitična pozicioniranja, pa tudi za spor osebnosti o tem, kdo bo prevzel hegemonijo,” izpostavi. Da Meloni in Le Pen nista bili nikoli v dobrih odnosih, izpostavlja tudi novinar zamejskega časopisa Primorski dnevnik Sandor Tance. “Vidimo pa, da sta se sedaj močno približali,” dodaja.
Precej navdušenja in želje po sodelovanju z Meloni je že nakazala tudi dosedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki v boju za drugi mandat na čelu te institucije dopušča možnost za sodelovanje z ECR. Ob teh izjavah je bila deležna ostrega odziva socialistov in liberalcev, ki sodelovanja s skrajno desnico ne bi podprli. Lisjak Gabrijelčič ob tem sicer izpostavlja razliko med predvolilnimi napovedmi in povolilno realnostjo, a poudarja, da je pritisk volilcev na liberalce in socialiste premočan, da bi vstopili v koalicijo s skrajno desnimi skupinami. “Mogoče se bo na koncu izkazalo, da bi von der Leyen s takšno koalicijo (z desnimi skupinami, op. a.) izgubila več poslancev, kot bi jih pridobila. Verjetno je sedaj frustrirana, ker je ugotovila, da se ta računica ne bo izšla,” pove sogovornik.
Novinar Primorskega dnevnika v odnosu med von der Leyen in Meloni opaža posebnost. “Igro je vedno vodila Meloni. Predsednica komisije je ob obiskih v Rimu vedno izpadla podrejena. Nisi vedel, kdo je predsednik Komisije in kdo premier,” izpostavi.
Kakšna koalicija se nam obeta?
Lisjak Gabrijelčič ocenjuje, da bo parlament po volitvah dosti bolj razdrobljen, sestavljanje koalicije pa težje. “Dosedanji blok EPP, socialdemokratov in liberalcev najverjetneje ne bo več imel večine v parlamentu. Mogoče bomo prišli tudi do bolj taktičnih koalicij, ki bodo podobne manjšinskim vladam,” izpostavlja analitik, ki pa opozarja, da je pred volitvami neznank še vedno veliko. Sandor Tance medtem izpostavlja, da je Meloni jasno nakazala, da si ne želi koalicijskega sodelovanja s socialdemokrati. “Ker pa ankete kažejo, da bi lahko dosedanja koalicija ohranila večino v parlamentu, ostaja kot zvita političarka previdna,” je pripomnil.
Foto: PROFMEDIA
Zakaj ima Giorgia Meloni toliko političnih “snubcev”?
Sodelovanja z italijansko premierko, do katere so bili pred njeno izvolitvijo leta 2022 zaradi nekaterih njenih radikalnih pogledov in (post)fašističnih korenin precej kritični, si torej želi marsikdo. Zakaj? “Je močna političarka. Okoli sebe je rekonfigurirala italijansko desnico in ustvarila stabilno italijansko vlado. Vlada tretji največji državi v EU in tretjemu največjemu gospodarstvu v Uniji,” našteje Lisjak Gabrijelčič. Ob tem opozori, da je marsikoga presenetila, ko je ob prihodu na oblast umirila stališča in začela vladati bolj zmerno. “Je proevropska, proatlantistična, ne izvaja iliberalne politike in se tako pokaže kot partner, s katerim je mogoče in je treba sodelovati,” izpostavi.
“Meloni je v tem trenutku ena najbolj spretnih političark v Evropi,” pravi Tance in dodaja, da prav njena stranka Bratje Italije na volitve odhaja s pričakovanji na zmago. “Italijanska premierka igra prefinjeno in učinkovito igro na evropskem parketu, kjer se predstavlja kot zmerna in proevropska državnica. Povsem drugače je na državnem parketu. Tu se prikazuje kot dosledna skrajna desničarka,” ocenjuje novinar. Kot primere dvojne politike izpostavlja njen odnos do LGBT skupnosti, splava, migrantov in antifašizma. “Ta dvojna politika ji doslej zelo dobro uspeva,” oriše sogovornik.
Videz zmernosti najverjetneje krepi tudi vedno bolj radikalna italijanska stranka Liga, ki je pod Salvinijevim vodstvom leta 2019 v Italiji zbrala največ glasov. “Stranka se je v zadnjem času zelo obrnila na desno. Salvini se je ogradil od prejšnje strankarske usmeritve, ki je bila bolj zmerna, sredinska in regionalna. Kot enega glavnih kandidatov je postavil nekdanjega vojaškega častnika Roberta Vannaccija, ki ima odkrito homofobna stališča. Človek bi pričakoval, da bi tak kandidat kandidiral na listi Bratov Italije,” oriše Tance. Predvolilne napovedi Ligi kažejo neprimerljivo bolj skromen rezultat, po mnenju novinarja Primorskega dnevnika pa je Salvini na kocko postavil svojo politično prihodnost. “Predsedniške funkcije zelo verjetno ne bo ohranil, če stranka ne zbere vsaj 10 odstotkov glasov,” je ocenil.
Salvini in Liga na tokratne volitve odhajata s sloganom “Več Italije, manj Evrope” (Foto: PROFIMEDIA)
Sogovornik ob tem omenja še stranko Naprej Italija, ki so ji analitiki ob smrti predsednika in ustanovnega očeta Silvia Berlusconija že pisali nekrologe. Danes se pod vodstvom nekdanjega evropskega komisarja in podpredsednika parlamenta Antonia Tajanija z Ligo bori za drugo mesto na desnici. Kot izpostavlja sogovornik, je Tajanijeva vloga zelo zanimiva tudi znotraj skupine EPP, kjer skuša v primerjavi s Salvinijem in Meloni pokazati bolj zmeren obraz.
Bonus video: Ekskluzivno soočenje Roberta Goloba in Janeza Janše
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje