Predstavniki vlade so se v tem mandatu prvič sestali s predstavniki slovenske avtomobilske industrije. Premier Robert Golob je napovedal letno 30 milijonov evrov spodbud, s katerimi pričakujejo, da se bodo prihodki 11 največjih dobaviteljev v nekaj letih povzpeli na 7,5 milijarde evrov. S tem bi se prihodki v državni proračun s sedanjih 350 milijonov evrov slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije povzpeli na 500.
Enajst družb, ki sestavljajo jedro slovenske avtomobilske industrije, je letos ustvarilo pet milijard evrov prihodkov, do leta 2030 pa želijo doseči 7,5 milijarde evrov. Prvi mož idrijske Hidrie Iztok Seljak je napovedal, da se je od največjih dobaviteljev slovenske avtomobilske industrije v letu 2019 v proračun steklo 300 milijonov evrov, letos 350 milijonov evrov. “Z nadaljnjim razvojem pričakujemo rast prihodkov v proračun na 500 milijonov evrov do leta 2030,” je napovedal Seljak.
Določili so tri glavne stebre razvoja: izjemno visoko učinkoviti elektromotorni pogoni, visoko učinkoviti baterijski zalogovniki in ekstra lahki materiali prihodnosti. “V to bo industrija v prihodnjih letih vlagala več kot pol milijarde evrov letno. Še dodatnih 200 milijonov pa bo šlo v prostore in novo infrastrukturo,” je napovedal Seljak.
Zaposlujejo 14.300 ljudi
Slovenska avtomobilska dobaviteljska podjetja letno v razvoj vložijo pol milijarde evrov in ustvarijo 330 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Skupno danes zaposlujejo 14.300 ljudi, vsak med njimi pa nosi dodano vrednost 65 tisoč evrov.
Vlada se je zavezala, da bo letno za razvoj v panogo vložila 30 milijonov evrov, premier Robert Golob pa je predstavnike pozval, naj bodo še bolj ambiciozni. “Pozvali smo jih, naj bodo še bolj ambiciozni. Če ne v prihodnjem letu, pa v kasnejših letih. Verjamemo, da je to smer, v katero se mora industrija razvijati, in vlada ima dolžnost, da takšno industrijo podpira,” je dejal Golob in napovedal, da se bo višina v prihodnjih letih dvigovala.
Premier je izpostavil, da se najrazvitejše evropske države z razvojnimi izzivi tudi v času krize spopadajo tako, da izberejo strateške industrijske panoge, ki imajo največji potencial v globalnem smislu, in jih podprejo. Zato je bila danes na srečanju tudi močna vladna zasedba – poleg Goloba še sedem ministrov.
“Samo če bomo uspešni, bomo lahko povečali tudi absorpcijsko sposobnost industrije za vlaganje v razvoj. To je tisto, kar moramo zasledovati. Začnemo s 30 milijoni, potem pa upam, da bo vsako leto več. Ker to pomeni, da smo na pravi poti,” meni Golob. Po njegovih besedah ima ministrstvo za gospodarstvo na voljo dovolj mehanizmov in razpisov. “Dilema je, kako pripraviti nove mehanizme in novo shemo državne pomoči, da lahko ta sredstva povečamo. S tem se bomo ukvarjali v prihodnjih tednih in mesecih,” je dodal.
O energetski krizi niso govorili
Tokrat na srečanju, ki se ga je udeležila večina članov vlade, niso govorili o energetski krizi, ki močno grozi gospodarstvu. Med drugim je v torek skupina Sij sporočila, da bo zaradi izjemno visokih cen energentov in negotovosti kupcev pri sprejemanju takšnih cenovnih pogojev septembra zmanjšala obseg proizvodnje za tretjino, v zadnjem četrtletju pa pričakuje, da se bo proizvodnja zmanjšala za 40 odstotkov.
Na vprašanje, ali je med ministri in predstavniki dobavitelji avtomobilske industrije tekla debata tudi o energetskih izzivih in draginji, je Golob odgovoril, da ni.
“In prav je tako. Eno so operativna vprašanja, kako voditi podjetje v sedanjem stanju, drugo pa transformativna in razvojna vprašanja, kako s podjetji zagotoviti njihovo mesto v svetovni ekonomiji tudi v naslednjem desetletju,” je odgovoril in dodal, “energetska kriza je nekaj, kar se dogaja, in verjamem, da jo bomo prebrodili oziroma pokrili brez velikih razprav.”
Seljak je dodal, da se v zadnjih letih spopadajo z različnimi krizami. “Mi kot avtomobilska industrija smo v zadnjih letih stalno v krizi. Najprej pomanjkanje povpraševanja pred epidemijo covida-19, nato dobaviteljska in preskrbovalna kriza, pomanjkanje elektronike, ampak smo vseeno zrasli s 3,5 milijarde evrov na 5 milijard evrov in dokazali sposobnost. Nimam dvomov, da bomo našli pravi pristop in prave rešitve na nacionalni in evropski ravni za te izzive energetske krize,” je razmišljal Seljak, prvi mož Hidrie s približno 1.500 zaposlenimi.
Golob: Žalostno je, da Revoza ni zraven
Med člani slovenskih avtomobilskih dobaviteljev, ki jih sestavlja 11 podjetij, ni novomeškega Revoza, v katerem so v zadnjih mesecih zaradi težav z dobavami čipov in drugih sestavnih delov prešli s treh na eno izmeno. Golob je izrazil obžalovanje, da jih ni zraven.
“Lahko sem seznanjen samo s tem dejstvom, da se Revoz zaradi lastnih razlogov ne vključuje v razvojne izzive slovenskega gospodarstva, kar je žalostno. Več od tega pa ne morem reči,” je dejal slovenski premier. Po njegovih besedah je glavna težava v Revozu, da lastniki nimajo vizije in ne vejo, kaj bi z novomeško tovarno počeli.
“V Parizu smo sprožili to vprašanje in se dogovarjamo za poseben obisk ministra v Renaultu, da poskušamo postati sogovorniki, kar do zdaj nismo bili. Vizija je trenutno negotova, vendar ne zaradi slovenske države, ampak ker je lastnik v fazi prestrukturiranja in se še sam odloča, kaj in kako,” je na temo Revoza dejal Golob. Na začetku septembra se je sicer Golob o novomeški tovarni avtomobilov pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ko ga je obiskal v Parizu.
Takrat je Golob dejal, da je bil “na neki način šokiran”, ko je izvedel, da je Revoz od leta 2020 do letošnjega aprila število zaposlenih zmanjšal s 3.500 na 1.500, a to v slovenski javnosti ni glasno odmevalo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje