Slovenija je pred zahtevno nalogo: kako reformirati pokojninski sistem, ki bo vzdržen in bo lahko vzdrževal vse večji in starejši del prebivalstva? Medtem ko starejši delavci že preračunavajo, kdaj se bodo upokojili, mladi o tem ne razmišljajo veliko. Pa bodo dočakali pokojnino? In kako lahko vsak posameznik sam poskrbi, da bo po upokojitvi živel dostojno življenje.
Slovenija se, podobno kot druge evropske države, spoprijema s staranjem prebivalstva. Demografske projekcije na primer kažejo, da naj bi se delež starejših od 65 let z današnjih približno 20 odstotkov v letu 2050 povečal na 31 odstotkov. To bo na preizkušnjo postavilo tudi vzdržnost pokojninskega sistema, ki ga je treba reformirati.
Do konca tega leta bi morali poslanci in poslanke sprejeti pokojninsko reformo, ki bi nato začela veljati prihodnje leto. K tej časovnici uveljavitve se je Slovenija zavezala v Bruslju, v zameno pa prejela denar iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska unija ustanovila po pandemiji covida-19.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer pripravljajo spremembe pokojninske reforme, so za N1 povedali, da se predlogi sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja usklajujejo na ravni vlade in koalicije. “Pričakujemo, da bo februarja vlada obravnavala in potrdila izhodišča. Takoj po tem se bo začelo usklajevanje s socialnimi partnerji,” so dodali.
Državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija je januarja letos na okrogli mizi v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) dejal, da imamo matematično pri reformi le tri možnosti: ali prispevamo več, ali bodo upokojenci imeli manj, ali pa bomo delali dlje. Rešitve bodo po njegovih besedah iskali znotraj tega trikotnika.
Nekdanji dekan ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je za N1 na vprašanje, ali nas torej v prihodnje čaka tudi dvig upokojitvene starosti, dejal, da bo treba na tem področju “narediti vse živo”.
Mramor in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože Sambt sta leta 2018 naredila analizo, koliko denarja bomo morali vsako leto zbrati za pokojnine do leta 2060, saj se prebivalstvo hitro stara, s tem pa vse manjše število delovno aktivnih vplačuje v pokojninsko blagajno, iz katere izplačujemo pokojnine za vse večje število neaktivnih. Ukrepe bi bilo treba izvesti do leta 2032. Brez ukrepov bomo vsi imeli le po 500 evrov pokojnine, je takrat svaril Mramor.
Kot smo pisali na N1, sta profesorja predlagala naslednje ukrepe:
• Podaljšanje aktivne dobe dela po švedskem modelu, kjer ljudje v povprečju delajo in zaslužijo dovolj za življenje (torej brez socialnih pomoči) šest ali sedem let dlje kot pri nas. To bi naredili z vrsto ukrepov, ki bi poskrbeli za to, da bi se posamezniku bistveno bolj izplačalo biti delovno aktiven brez socialnih pomoči kot živeti tudi od socialnih pomoči. Seveda se ne bi mogli izogniti tudi postopnemu zakonskemu povišanju starosti za upokojitev, najverjetneje na 70 let. To bi na primer lahko naredili do 2035.
• Dve leti zgodnejši vstop mladih na trg dela. Tu je polno peska v kolesju. Študent lahko vsak izpit dela po šestkrat, študent prve stopnje lahko ponavlja letnik in ima pravico do enega ali celo dveh let absolventskega statusa. Podobna logika je na drugi stopnji. Tak sistem “proizvaja” veliko študentov, ki so nevajeni dela, ki nimajo ambicij, ki v povprečju študirajo bistveno dlje kot v EU. Mi pa potrebujemo mlade, ki vstopijo na trg dela z idejo, da bodo spremenili svet.
• Dogovor, da bi rast plač v javnem sektorju zaostajala za rastjo BDP za eno odstotno točko, kar smo že imeli na začetku tega tisočletja.
Mladi bodo v pokoju preživeli dolgo časa, miri ekonomist
Starejši zaposleni, ki imajo pred sabo le še nekaj let dela, so s pogoji za upokojitev dobro seznanjeni. Večina od njih ve, kdaj bodo izpolnili pogoje in se pridružili skupini okoli 630 tisoč ljudi, ki v Sloveniji prejema pokojnino. Pripadniki mlajših generacij (generacije Z, milenijci pa tudi pripadniki generacije X) pa se sprašujejo, ali tudi njih čaka pokojnina.
“Vsekakor naj pričakujejo, da se bodo upokojili in tudi, da bodo v pokoju preživeli dolgo časa,” pomirja profesor Sambt. Kot je pojasnil, se starostni upokojenci trenutno upokojujejo okrog 62. leta starosti. V tej starosti lahko ženska trenutno pričakuje še okrog 25 let življenja, moški pa okrog 20 let življenja.
Čez dve desetletji, ko se bodo približno upokojevali današnji 45-letniki, naj bi to bilo že 27 let za ženske in 23 let za moške, čez štiri desetletja, ko se bodo približno upokojevali tisti, ki sedaj vstopajo na trg dela, pa že 29 let za ženske in 25 let za moške, je pojasnil.
“V resnici bomo živeli še dlje, saj kazalec življenjskega pričakovanja kaže število let življenja, če se od takrat razmere glede umljivosti ne bi nič več izboljševale. V resnici pa se stalno izboljšujejo in tako moramo k navedenim vrednostim za realističnost dodati še okrog dve leti. Ob tem pa lahko sami z zdravim načinom življenja veliko prispevamo k temu, da bomo živeli dlje in boljšega zdravja,” je dodal sogovornik.
Upokojenci so konec januarja na svoje račune prejeli 8,2 odstotka višje zneske. Pri povprečni pokojnini – ta je lani znašala 823 evrov – je bilo nakazilo tako višje za 67 evrov. V drugi polovici februarja sledita še redna uskladitev in poračun za januar, vendar pa to na višino pokojnin ne bo imelo bistvenega vpliva.
Kot je dejal Sambt, pokojnine realno skozi čas rastejo. “To pomeni, da si danes lahko upokojenci za pokojnine kupijo bistveno več kruha, televizorjev, koles ter drugih proizvodov in storitev kot pred dvema ali štirimi desetletji. Prepričan sem, da bodo čez dve desetletji za svoje pokojnine lahko kupili več kot danes, čez štiri desetletja pa še več,” je dejal.
Se pa po njegovih besedah posameznik s svojo pokojnino rad primerja z dohodki drugih in pa s svojo plačo, ki jo je prejemal pred upokojitvijo. Ob tem je navedel, da Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) priporoča, da naj bi bilo razmerje med prvo pokojnino in zadnjo plačo vsaj okrog 70 odstotkov, kar je v Sloveniji izpolnjeno.
“Ne želimo namreč, da bi bil padec naših dohodkov ob upokojitvi prevelik. Ali nam bo to razmerje uspelo ohranjati ali celo zviševati ali pa se bo moralo nekoliko znižati, je odvisno predvsem od pokojninske zakonodaje oziroma kako se bo ta prilagajala demografskim spremembam. Poleg tega, da vedno dlje živimo, se je namreč v preteklih desetletjih rodnost bistveno zmanjšala. Te generacije vstopajo v delovno starost, zato se bo v prihodnjih desetletjih razmerje med starejšimi in tistimi v delovni starosti izrazito povečalo. Tu se bomo morali odločiti predvsem med tem, ali dlje časa delati ali zniževati razmerje med pokojninami in plačami,” še meni Sambt.
Bomo delali dlje kot 40 let?
Vse daljša življenjska doba pa s sabo prinaša tudi vprašanje daljše delovne dobe. Državni sekretar Feketija je nedavno dejal, da je po mnenju ministrstva za delo 40 let delovne dobe dovolj. Sambt pa je za N1 opozoril, da se nam v razvitih državah življenjsko pričakovanje ob rojstvu že več kot 180 let podaljšuje za okrog 2,5 leta na desetletje.
“Podobno za zadnjih nekaj desetletij velja tudi za Slovenijo. Kot omenjeno, se pričakuje, da se nam bo življenje še naprej podaljševalo. Hkrati se v Sloveniji upokojujemo bolj zgodaj kot v drugih evropskih državah. Daljše ostajanje v zaposlitvi se mi tako zdi logičen ukrep. Hkrati bomo v prihodnjih treh desetletjih imeli izrazito neugodno demografsko gibanje, ko se bo prebivalstvo hitro staralo in bo treba zagotavljati vzdržnost pokojninskega sistema in javnofinančnega sistema nasploh. Stroka predlaga, da se to zagotavlja raje z daljšim ostajanjem v zaposlitvi kot pa z zniževanjem pokojnin glede na plače,” je povedal.
Ali naj varčujem za čas po upokojitvi?
Glede na trende pa je pomembno, da za čas po upokojitvi ljudje varčujejo tudi sami, so si enotni ekonomisti. In kdaj je pravi čas za to? “Takoj,” je odgovoril Mramor. Bi lahko pokojninsko blagajno reševala država? Tudi finančni minister ne more poiskati denarja, če tega ni, je dejal Mramor, ki je položaj finančnega ministra zasedal dvakrat, v vladi Antona Ropa in Mira Cerarja. Kot je dodal, se lahko država le zadolži in razdeli to kot pokojnine. Če pa tega denarja ne moreš vrniti, se lahko zgodi grški model.
Da je varčevanje za čas po upokojitvi “zelo pametno”, meni tudi Sambt. “Skrivnost visokih privarčevanih sredstev je predvsem v dovolj hitrem začetku varčevanja. To hkrati pomeni, da si lahko posameznik privošči bolj tvegane in zato donosne naložbe, predvsem delnice oz. košarice delnic (ETF). Obrestno obrestni račun daje v obdobju 40 let izjemno visoke donose. Ob na primer 5-odstotnem realnem letnem donosu boš za sedaj naložen denar lahko čez 40 let kupil 7-krat toliko dobrin kot danes. Zgodovinsko gledano lahko take donose v delnicah tudi pričakujemo,” je še dodal.
Vloga države v pokojninskem sistemu je po besedah Sambta ključna, še zlasti v Sloveniji, kjer pokojninski sistem sloni skoraj izključno na sistemu sprotnega prispevnega kritja (pay-as-you-go), kjer je torej naložbenega varčevanja zelo malo, država pa ima zakonsko obveznost pokriti razliko. “Država mora iz proračuna že zdaj vsakokrat primakniti zelo visoke zneske, brez ustreznih sprememb pokojninske zakonodaje pa bi ti v prihodnjih desetletjih nadalje izjemno hitro naraščali,” je še dejal profesor na ekonomski fakulteti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje