V Združenju bank Slovenije nasprotujejo vladnim načrtom, da bi denar za obnovo po uničujočih poplavah dobila z obdavčitvijo bilančne vsote bank. Po njihovi oceni bi davek na bilančno vsoto okrnil konkurenčnost slovenskega bančnega sistema ter zmožnost kreditiranja gospodarstva in prebivalstva. S tem bi v času, ko se gospodarstvo ohlaja, negativno vplival na odpornost bančnega sistema, so zapisali.
Bančni sektor je zavezan in pripravljen sodelovati pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kot so bile nedavne poplave, a ne prek davka na bilančno vsoto bank in hranilnic. Ta bo namreč negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema, so v sporočilu za javnost zapisali v Združenju bank Slovenije (ZBS).
“Po tokratnih poplavah so se banke in hranilnice odzvale s takojšnjimi neposrednimi ter posrednimi ukrepi pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Zgolj v prvem mesecu po poplavah je celotni bančni sektor različnim humanitarnim organizacijam, zaposlenim, gasilcem in občinam doniral kar osem milijonov evrov, kar predstavlja nekaj manj kot dva odstotka letošnjega polletnega dobička bančnega sektorja,” so spomnili v združenju.
Davek na bilančno vsoto bank, ki ga v zakonu o obnovi načrtuje vlada, pa bo po njihovi oceni okrnil konkurenčnost slovenskega bančnega sistema ter zmožnost kreditiranja gospodarstva in prebivalstva. S tem bo v času, ko se gospodarstvo ohlaja, negativno vplival na odpornost bančnega sistema, so zapisali.
“Obdavčitev bilančne vsote je ukrep, ki banke lahko sili k zniževanju kreditiranja, saj povečevanje bilančne vsote ne pomeni nujno višjih dobičkov. Krčenje aktivnosti bank pomeni nižje dobičke in posledično nižje prihodke za državni proračun v primerjavi s pričakovanimi. Zaradi višjih davčnih obremenitev v primerjavi z drugimi državami ekonomske in monetarne unije bi se lahko bančne aktivnosti iz Slovenije pričele seliti v druge države znotraj bančnih skupin. To pa so lahko zelo neugodne dolgoročne posledice za dostop do financiranja gospodarstva,” so argumentirali v ZBS.
Ustvarjeni dobiček bank po njihovih besedah prispeva h kapitalski krepitvi, “saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja”. Poleg tega so dobički bank zaradi zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) prehodne narave, so dodali.
V tej luči jih skrbijo posledice, kot so zmanjšana konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva; tveganja, povezana s pripravljenostjo nadaljnjih investicij v slovenskem gospodarstvu oz. zmanjšanje zanimanja za vlaganje v Slovenijo z vidika tujih vlagateljev; negativen vpliv na zmožnost pridobivanja kapitala v primerljivem okolju drugih evropskih držav; tveganja negativnih učinkov na bonitetne ocene tako bank in kot tudi države; ter negativen vpliv na stroške financiranja, ki da bo prenesen tudi na druge sektorje gospodarstva, vključno na državo.
“ECB ne nasprotuje davku na bilančno vsoto, svetuje pa previdnost”
ECB je glede napovedanega davka na bilančno vsoto bank podala priporočila oz. svetuje previdnost, kar je njena vloga in je bilo pričakovano, ne nasprotuje pa uvedbi davka, je objavilo ministrstvo za finance. Pri pripravi rešitev je po lastnih navedbah upoštevalo pripombe, ki jih je ECB podala v podobnih primerih – namenskost, začasnost davka, varovalke glede presežka, mehanizmi za varovanje finančne stabilnosti.
Ministrstvo v sporočilu za javnost navaja priporočilo ECB, naj se predlagani določbi priloži analiza možnih negativnih posledic za bančni sektor, da se lahko oceni, ali bi se z uporabo te določbe povzročilo tveganje za finančno stabilnost.
ECB je v mnenju med drugim navedla, da je potrebna previdnost, da takšna davčna osnova – pri kateri se v nasprotju z davčnimi ureditvami, ki so jih uvedle druge države članice, dodatni davek v ne bi obračunaval zgolj od neto obrestnih prihodkov ali vrednosti, povezane z obrestno maržo, ampak od celotne bilančne vsote – kreditnih institucij ne bi spodbudila h krčenju bilančne vsote z močnejšim zmanjševanjem dejavnosti kreditiranja, kot bi bilo treba z vidika denarne politike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje