Oglaševanje

Interventni zakon bi lahko marsikomu prekrižal načrte pred upokojitvijo

author
P. P.
22. nov 2026. 19:46
Avtobusna postaja
Foto: Žiga Živulović jr/BOBO

Interventni zakon, ki ga je državni zbor na pobudo NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice sprejel že 11. maja in o katerem bomo odločali na referendumu, prinaša velike spremembe na področju upokojevanja in dela v pokoju. Pogledali smo, komu bi zakon lahko prekrižal načrte, saj se v javnosti zaradi nepreglednosti zakona, ki posega v več drugih zakonov hkrati, pojavljajo številne dileme.

Oglaševanje

O Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel že 11. maja, bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Tako imenovani omnibus zakon posega v deset različnih zakonov, ki obravnavajo poslovanje malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davke in socialne prispevke ter zdravstvo in pokojnine.

Ravno na področju pokojnin se v zadnjem času v javnosti pojavlja več vprašanj in napačnih interpretacij, zato smo preverili, katere so glavne rešitve, ki jih uvaja interventni zakon.

Interventni zakon bi situacijo obrnil na glavo

Verjetno ena najbolj kontroverznih rešitev se nanaša na zaposlitev ob izpolnjenih pogojih za upokojitev. Po sedanji ureditvi lahko delavec tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljuje delo. Delodajalec mu zgolj zaradi izpolnitve teh pogojev ne more odpovedati pogodbe.

Interventni zakon bi z novim 119.a členom zakona o delovnih razmerjih stvari obrnil na glavo: pogodba o zaposlitvi bi ob izpolnitvi določenih pogojev za starostno pokojnino prenehala po samem zakonu. Hkrati bi določil postopek za nadaljevanje zaposlitve.

Zaposlitev ne bi prenehala vsem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev

Vendar pogodba ne bi prenehala prav vsakomur, ki izpolnjuje katerega od pogojev za upokojitev, temveč tistim zaposlenim, ki izpolnijo zakonsko določene pogoje glede starosti in pokojninske dobe.

Kot so za N1 pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, bi v letih 2026 in 2027 novo pravilo zajemalo zaposlene, ki dopolnijo 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Starostna meja se bo v naslednjih letih postopoma zviševala, do leta 2034 na 61 let in devet mesecev. Šele po izteku prehodnega obdobja, od leta 2035, se bo uporabljal pogoj 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe, pri katerem ne bo več zahtevano, da je celotna pokojninska doba brez dokupa.

V posameznih primerih pokojninska zakonodaja omogoča tudi znižanje starostne meje, denimo zaradi skrbi za otroke, služenja obveznega vojaškega roka ali zgodnjega vstopa v obvezno zavarovanje.

Zaposlenim, ki izpolnjujejo zgolj pogoj za starostno upokojitev pri 65 letih starosti in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, pogodba o zaposlitvi po novi določbi ne bi prenehala. To so med drugim ljudje, ki imajo krajšo zavarovalno dobo oziroma so se pozneje vključili na trg dela.

Za nadaljevanje dela bi moral zaposleni pravočasno podati predlog

Delavec, ki bi mu po spremembi zakona zaradi izpolnjenih pogojev za upokojitev prenehala pogodba, bi moral pisni predlog za nadaljevanje zaposlitve delodajalcu poslati najpozneje 90 dni pred izpolnitvijo pogojev. Predlagal bi lahko nadaljevanje brez prekinitve, spremembo pogodbe ali sklenitev nove.

Delodajalec bi mu moral pisno odgovoriti v 30 dneh. S predlogom bi se lahko strinjal, predlagal spremembo pogodbe oziroma novo pogodbo ali nadaljevanje zavrnil z navedbo utemeljenih razlogov.

“Skladno z veljavno ureditvijo v 89. členu ZDR-1 so kot utemeljeni razlogi, ki upravičujejo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, določeni naslednji: poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za delo zaradi invalidnosti in neuspešno poskusno delo. Ob tem ZDR-1 v drugem odstavku 89. člena izrecno določa, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi,” so pojasnili na ministrstvu.

Delavec bi lahko v 30 dneh od pisnega odgovora delodajalca zahteval sodno varstvo, v morebitnem sporu pa bi utemeljenost zavrnitve presojalo delovno sodišče.

Delodajalec bi lahko ponudil pogodbo z nižjo plačo

zaposleni
Foto: PROFIMEDIA

Če delodajalec v predpisanih 30 dneh ne bi odgovoril, bi se zaposlitev nadaljevala brez prekinitve pod enakimi pogoji. Zakon namreč ne določa posebnega obdobja, za katero bi se pogodba ob molku delodajalca podaljšala. Še vedno pa bi jo bilo mogoče pozneje odpovedati iz zakonitih razlogov.

Ob tem je pomembno poudariti, da če bi delodajalec delavcu ponudil novo pogodbo, ta ne bi nujno zagotavljala enake plače. Zakonska merila za ustrezno zaposlitev vključujejo zahtevano vrsto in raven izobrazbe, delovni čas ter oddaljenost delovnega mesta, ne zagotavljajo pa enakega plačila.

To so potrdili tudi na ministrstvu. Po njihovih pojasnilih peti odstavek 91. člena zakona o delovnih razmerjih ustrezno zaposlitev opredeljuje samo na podlagi teh treh meril, ne pa tudi glede višine plače.

Delodajalec bi torej lahko ponudil drugo ustrezno delovno mesto z nižjo plačo. Zaposleni nove pogodbe sicer ne bi bil dolžan podpisati, vendar bi mu ob odsotnosti dogovora o nadaljevanju zaposlitve pogodba lahko prenehala po samem zakonu.

Kaj pa zaposleni, ki pogoje izpolnjujejo že zdaj?

Delavcem, ki ob uveljavitvi že izpolnjujejo pogoj iz četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2 – torej ustrezno starost in 40 let pokojninske dobe brez dokupa – ali ga bodo izpolnili do konca leta 2026, bi zaposlitev prenehala v enem letu od uveljavitve sprememb, razen če bi se z delodajalcem dogovorili drugače. Zanje bi torej veljalo prehodno obdobje.

Odpravnina ob upokojitvi bi ostala

Kljub nekaterim špekulacijam v javnosti zakon ne odpravlja odpravnine ob upokojitvi. Delavec, ki bi se ob prenehanju zaposlitve dejansko upokojil, bi bil do nje upravičen ob izpolnjenih pogojih 132. člena ZDR-1.

Ta praviloma zahteva najmanj pet let zaposlitve pri delodajalcu. Odpravnina znaša dve povprečni mesečni plači v Sloveniji ali dve delavčevi povprečni mesečni plači, če je to zanj ugodneje. Upoštevajo se zadnji trije meseci, kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko določa drugače.

Samo prenehanje pogodbe po novem pravilu pa ne bi ustvarilo tudi pravice do odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnega razloga. Prav tako odpravnina ob upokojitvi ne bi pripadala že zgolj zato, ker bi delavec izpolnil upokojitvene pogoje in še naprej neprekinjeno delal.

Namesto dela pokojnine bi lahko ob plači prejemali celotno

Po sedanji ureditvi lahko zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in ostane obvezno zavarovan za polni delovni oziroma zavarovalni čas, zahteva izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine. To izplačilo traja največ tri leta, nato pa ob nadaljnjem izpolnjevanju pogojev prejema 20 odstotkov.

Novi dvojni status bi upravičencem omogočil celotno starostno pokojnino poleg plače za dogovorjeno delo. Zaposlitev bi se lahko nadaljevala tudi brez prekinitve: za pridobitev celotnega izplačila se torej ne bi bilo treba nujno najprej upokojiti in nato znova zaposliti. Pravica bi bila mogoča tudi ob običajni pogodbi o zaposlitvi, ne le ob začasnem ali občasnem delu.

Za sedanje prejemnike 40 oziroma 20 odstotkov pokojnine ter prejemnike delne oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine 53. člen določa poseben prehod. ZPIZ bi jim po uradni dolžnosti začel izplačevati celotno uveljavljeno pokojnino s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona.

Po podatkih ZPIZ je bilo konec decembra 2025 prejemnikov dela starostne pokojnine 24.440: 19.496 jih je prejemalo 40 odstotkov, 4.944 pa 20 odstotkov. Ta številka zajema prejemnike dela pokojnine, ne nujno vseh zaposlenih, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje.

Koliko višjo pokojnino lahko danes prinese kasnejša upokojitev?

Sedanja ureditev daljše delo spodbuja tudi z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe. Kdor dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in ostane obvezno zavarovan, za vsakih nadaljnjih šest mesecev takšne dobe pridobi 1,5 odstotne točke pri odmeri pokojnine. To pomeni tri odstotne točke za dodatno leto, šest za dve leti in največ devet za tri leta.

Interventni zakon pa določa, da se obdobje po uveljavitvi izplačevanja celotne pokojnine ne bi več upoštevalo za to posebno ugodnejše vrednotenje. Upravičenec bi ob delu dobival celotno pokojnino, za nadaljnje obdobje pa ne bi več pridobival omenjenega bonusa.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih