Menu Item
Slovenija in ostale evropske države imajo polna usta tehnološkega napredka podjetij stare celine. Ambiciozne načrte spremljajo napovedi o velikih vlaganjih, vendar pa neznanka ostaja, kdo bo te načrte sploh izvajal. Celotna Evropa se namreč že leta sooča s pomanjkanjem delavcev, demografska slika za naprej pa ni obetavna. Kako problematiko naslavlja slovenska vlada? Po informacijah N1 naj bi že v prihodnjih dneh predstavili prve rešitve.
V Sloveniji se je v zadnjem letu zvrstilo kar nekaj napovedi investicij. Rekordno naložbo načrtuje švicarska farmacevtska multinacionalka Sandoz, ki je lastnica Leka, večmilijardne vložke niza tudi velikan Novartis. Investicijski bum v tehnološka podjetja naše regije je ugotovil še sklad zasebnega kapitala Silicon Gardens.
Tudi Banka Slovenije je sporočila, da so tuje neposredne naložbe v Sloveniji konec lanskega leta, v primerjavi z letom prej, poskočile za 7,6 odstotka.
Zasebne investicije dopolnjuje še javni denar. Največjega investicijskega cikla v vrednosti 85 milijonov evrov bo deležna slovenska lesnopredelovalna industrija. Za to namenjamo tako državna kot evropska sredstva, obenem je premier Robert Golob napovedal 30 milijonov letnih spodbud tudi slovenski avtomobilski industriji.
Slovenski in bruseljski milijoni se med drugim obetajo slovenskim razvijalcem čipov, ki bodo poskusili zagnati nišno domačo industrijo.
A ambiciozne načrte lahko hitro potolče že znana težava evropskega gospodarstva – pomanjkanje delovne sile. Ravno domači razvijalci čipov ugotavljajo, da kadri ostajajo naš velik in neodgovorjen izziv. V Sloveniji namreč primanjkuje zaposlenih, ki bi imeli znanja s področja mikroelektronike, število teh pa se zaradi višjih plač in boljših pogojev dela v tujini, še zmanjšuje.
Problematika dobiva vse večje razsežnosti
Če se je še pred tremi leti s pomanjkanjem ustreznega kadra srečevala dobra tretjina delodajalcev, se po podatkih zavoda za zaposlovanje letos s to težavo sooča že več kot polovica. Najvišji delež delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, je v zdravstvu in socialnem varstvu, kmetijstvu in gradbeništvu, ugotavlja zavod.
V Sloveniji tako kronično primanjkuje deficitarnega kot tudi tehničnega kadra, kakršni so IT-strokovnjaki, elektroinženirji, strojni inženirji in inženirji mehatronike.
Ti zdaj delajo v drugačnih razmerah, kot so še pred pandemijo. Povsem običajno je postalo delo na daljavo, kar je vplivalo na proces zaposlovanja, obenem pa je trg postal globalen. Tehnološki kadri iz Slovenije nimajo ovir, da ne bi delal za ameriško, avstralsko ali kitajsko podjetje iz izvorne države, kar dodatno prazni bazen slovenskim delodajalcem.
Prva rešitev padla v vodo, ministrstvo ponuja alternativo
Ministrstvo za gospodarstvo je zaradi problematike odhoda in pomanjkanja usposobljenih kadrov napovedalo pripravo zakona o razvojnih delovnih mestih. Kot so pojasnili za N1, naj bi s tem povečali konkurenčnost slovenskih podjetij pri zaposlovanju razvojnih kadrov.
Prva razprava o idejnih izhodiščih zakona – ta so med drugim vključevala subvencioniranje inženirskega kadra po vzoru invalidskih podjetij, ti zaposleni pa bi imeli višjo neto plačo – je bila na strateškem svetu za gospodarstvo na gospodarskem ministrstvu opravljena lani decembra. Nato bi z delom morala začeti še delovna skupina, s ciljem priprave zakona, ki bi bil predstavljen javnosti in dan v javno obravnavo.
A kot smo izvedeli na N1, pri tem ni vidnega napredka.
Po naših podatkih je priprava zakona zastala, ker so na ministrstvu ugotovili, da Slovenija v tem trenutku nima denarja za izvedbo takšnega ukrepa. Namesto tega so se raje osredotočili na “druge atribute krepitve visokotehnološkega okolja”.
Gospodarsko ministrstvo je po neuradnih informacijah v zaključni fazi priprav mehanizmov za ustrezno nagrajevanje zaposlenih. Spomnimo, da je pri nas pogosto na udaru neprivlačno deljenje deležev podjetij zaposlenim, saj morajo tisti zaposleni, ki se vključijo v lastniško strukturo podjetja oziroma so nagrajeni s tako imenovanimi opcijami, plačati dohodnino in prispevke na navidezno vrednost, še preden vedo, ali bo ta delež vsaj toliko vreden.
Po neuradnih podatkih časnika Finance opcijsko nagrajevanje ne bo obdavčeno z dohodnino in prispevki za socialno varnost, temveč le z davkom na kapitalski dobiček.
Na ministrstvu za gospodarstvo so prepričani, da bi novosti z delitvijo dobička lahko motivirale zaposlene, vse skupaj pa naj bi predstavili že v prihodnjih dneh.
Poseben postopek za visoko kvalificiran razvojni kader
Vlada pa se je prejšnji teden seznanila še s končnim poročilom medresorske delovne skupine za odpravo administrativnih ovir s področja upravnih zadev tujcev, ki je bila ustanovljena na ministrstvu za javno upravo. Razprava skupine je med drugim tekla o možnosti uvedbe posebnega postopka za zaposlovanje visoko kvalificiranega razvojnega kadra.
Neuradno smo izvedeli, da bi za visoko kvalificiran kader uvedli pristop “dovoljenja takoj, kontrola kasneje”.
Zakon, ki bi postopke pridobivanja dovoljenj obrnil, naj bi ministrstvo za gospodarstvo imelo že pripravljeno, vendar za zdaj pregledujejo nadaljnje korake, saj za področje primarno niso pristojni.
Pristojnost gospodarskega ministrstva je bila ovira tudi pri zgoraj omenjenem zakonu o razvojnih delovnih mestih, pri katerem so delali v smeri subvencioniranja socialnih prispevkov, kar bi privedlo do višjih neto prihodkov zaposlenih. Področje se tako prekriva s pristojnostmi ministrstva za delo in finančnega ministrstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje