Kaj je šlo narobe, da se je v zadnjih dobrih desetih letih iz Slovenije odselilo skoraj 170.000 ljudi in kjer so ga pri tem deloma "pihnile" tudi vlade? Presenetljiv je podatek, da Slovenija sploh ne ve, koliko visoko usposobljenih ljudi potrebuje in na katerih področjih, kot tudi ne, koliko jih zaradi dela v tujino odide za stalno.
Med leti 2010 in 2021 se je iz Slovenije odselilo 169.684 ljudi. In medtem ko doma z odprtimi rokami sprejemajo tuje kadre, ker je domačih premalo, še posebej velik strukturni problem predstavljajo trajni odhodi mladih in izobraženih kadrov. Tako imenovani beg možganov, ki ga je zdaj podrobneje pregledalo tudi računsko sodišče.
Nedavno je denimo odmevala odločitev UKC Maribor, ki “prekinja” sodelovanje s študenti zdravstvenih smeri. Brez dela naj bi ostali “zaradi nižanja stroškov”, razočaran študent pa je za N1 dejal, da tudi zaradi takšnega odnosa mladi po končanem študiju zaposlitev raje poiščejo v sosednji Avstriji.
Za visoko usposobljene kadre se danes ne grebejo le sosednje države, temveč cel svet. To je dodatno pospešilo možnost dela na daljavo, zaradi česar imajo slovenski delodajalci na razpolago še manj delavcev.
Ali so bile pretekle vlade učinkovite pri preprečevanju pojava bega možganov, smo preverili na računskem sodišču. In kot poročajo, so bile pri tem le "delno učinkovite."
Usposobljeni kadri namreč zapuščajo Slovenijo zaradi nespodbudnih odnosov na delovnih mestih, ekonomske stagnacije, slabih možnosti za primerno zaposlitev, diskriminacije in pomanjkanja privlačnih delovnih mest. Medtem je na voljo tujina, ki ponuja boljše plačilo, višji življenjski standard, možnosti za nadaljnje izobraževanje, napredovanje ...
"Pojav bega možganov je za države, iz katerih poteka emigracija, mednarodno identificiran kot negativen pojav, saj iz gospodarstev izteka človeški kapital kot strateški in razvojni vir, hkrati pa izvorna država izgublja denar, ki ga je vložila v njihovo izobraževanje," so zapisali na računskem sodišču. Navajajo tudi stroške z izobraževanjem odseljenih državljanov - ti so med leti 2013 in 2016 znašali kar 60 milijonov dolarjev oziroma 55 milijonov evrov na leto.
Države, ki se soočajo z begom možganov, skušajo dogajanje spremljati in nanj vplivati. Zmanjševati ga poskušajo z različnimi ukrepi, pri čemer računsko sodišče poudarja, da je pogoj za ustrezno upravljanje bega možganov poznavanje lastnih potreb glede na trg dela in načrtovani razvoj.
Pri nas niti vseh podatkov ni
A pri nas vseh podatkov o potrebah sploh ni. "Slovenija ne ve, koliko visoko usposobljenih državljanov potrebuje in na katerih področjih, kakor tudi ne, koliko jih za stalno zaradi dela odide v tujino," poroča računsko sodišče.
Ključna so pri tem tri ministrstva: ministrstvo za delo, ki je tudi nosilec področja ekonomskih migracij, za izobraževanje in za gospodarstvo. Računsko sodišče je zapisalo, da je bil v preteklosti na ministrstvu za delo premalo dorečen akcijski načrt za strategijo ekonomskih migracij, da enega od načrtov sploh niso pripravili, potem pa še niso aktivno spremljali aktivnosti za preprečevanje bega možganov, za katere je bilo sicer tudi premalo denarja, so prepričani na računskem sodišču.
Ministrstvom in vladi zdaj v prvi vrsti priporočajo vzpostavitev zbiranja podatkov za spremljanje bega možganov, vzpostavi pa naj se tudi celovit sistem za spremljanje tega pojava. Računsko sodišče predlaga tudi uskladitev začrtane politike ekonomskih migracij s strateško-razvojnimi dokumenti.
Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, bodo priporočila spoštovali, a so obenem prepričani, da del odgovornosti pri ohranjanju kadrov v Sloveniji nosijo tudi delodajalci., saj da pri odločitvi za odhod v tujino veliko vlogo igrajo tudi višina plače, delovno okolje, možnost napredovanja in podobno. "Na ministrstvu se aktivno lotevamo urejanja teh področij – krepitev delovne inšpekcije, dviga minimalne plače, urejanja evidenc dela in podobno. Prav tako se vlada oziroma novoustanovljeno ministrstvo za solidarno prihodnost aktivno loteva urejanja stanovanjske problematike, ki je eno od ključnih področij, ki vplivajo na to področje," pojasnjujejo.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije opozarja na razliko med begom in kroženjem možganov: "To je za visoko šolstvo in znanost pomembno zaradi bogatenja njegovega osnovnega poslanstva: ustvarjanja in prenosa spoznanj v raziskovalnem in pedagoškem procesu. V tem oziru sta mednarodno sodelovanje in internacionalizacija v visokem šolstvu/znanosti vrednota in sta vpisana v področne strateške dokumente."
"V primeru, da se ključni dejavniki odbijanja, ki vplivajo na tveganje za pojav bega možganov, ne spremenijo bistveno oziroma ostanejo enaki, kroženje možganov ne more predstavljati učinkovitega pristopa za ohranjanje visoko izobraženih kadrov v Sloveniji," pa poudarjajo na računskem sodišču.
Bi domov prišli zamejci?
Da bodo "možgani" ostajali doma, je pomembno tudi to, da se grafi bolj vzpodbudno gospodarsko okolje, pa poudarjajo na ministrstvu za gospodarstvo.
In po njihovem prepričanju je pomembno tudi to, da čim več Slovencev v tujini vrnemo domov, med njimi tudi zamejske Slovence. Pomembni pa so tudi pogoji, ki bi domače študente doma zadržali, za kar je treba zagotoviti ustrezno okolje za življenje in delo, ustrezno visoke plače, ustrezno stanovanjsko in štipendijsko politiko ... še pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
