Energetika Ljubljana, ki s toploto ogreva 25 tisoč ljubljanskih gospodinjstev, končuje z izgradnjo nove enote, ki ji bo omogočila prehod s premoga na plin. Prek 120 milijonov evrov vreden projekt, katerega namen je bil med drugim zmanjšanje onesnaženja zraka v prestolnici, pa prihaja ob nepravem času, ko so cene plina na zgodovinsko rekordnih nivojih. In podjetje plina za jesenski zagon še ni zakupilo. Nova enota bo tudi močno povečala slovenske potrebe po plinu, na letni ravni za 15 odstotkov.
“V začetku leta 2022 bo v moščanski termoelektrarni-toplarni stala več kot 120 milijonov evrov vredna plinsko-parna enota, ki bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov in s tem omogočila 70 odstotkov manjšo uporabo premoga,” so v Dnevniku zapisali aprila 2019, ko sta direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in Gardelinos Panajotis, direktor Mytilioneos Holdinga, z nasmehom na obrazu podpisovala pogodbo za prenovo toplarne.
Naprava, ki z daljinsko toploto ogreva 60 tisoč stanovanj, predvsem v središču Ljubljane, bo po novem namesto treh premogovnih blokov imela dve enoti na plin in eno na biomaso.
Gradnja se je zamaknila in se končuje pol leta kasneje, a bolj kot to upravo Energetike Ljubljane verjetno skrbijo razmere na trgu z zemeljskim plinom, ki zdaj postaja glavno gorivo za proizvodnjo toplote. Orevanje po epidemiji koronavirusa in vojna v Ukrajini ter posledične geopolitične napetosti so cene plina pognali v nebo. Zadnje čase trg vračunava dodatno premijo za tveganje zaradi skrbi, da bi Rusija lahko prekinila dobavo plina Evropi, kar bi po nekaterih scenarijih povzročilo vsaj kratkoročno pomanjkanje tega energenta – tudi pri nas.
Plina še nimajo
V podjetju pravijo, da gre projekt h koncu in da jeseni načrtujejo tako imenovane hladne in za njimi vroče zagone elektrarne, s prihodnjim letom pa naj bi enota začela polno obratovati. A zemeljskega plina za zagon še niso zakupili. Kot pravijo, se zakupi načrtujejo skladno s potekom dokončanja izgradnje. Celoletna poraba plina v tej enoti je ocenjena na 1,58 milijona megavatnih ur. Če bo gradnja potekala skladno z načrti, bodo plin zakupovali septembra in oktobra.
Energetika Ljubljana bo dobavitelja plina iskala z razpisom. Pričakovati je, da se bodo prijavili večji dobavitelji (na primer Geoplin in Petrol), ki pa plin uvažajo po tržnih cenah z dodanim pribitkom za logistiko in maržo. Trenutna cena plina za zadnje letošnje četrtletje na madžarski borzi Hudex je 168 evrov na megavatno uro. Za primerjavo: dolgoletno povprečje do lanskega poletja je bilo okoli 25 evrov za megavatno uro. To pomeni, da so trenutne cene šest- ali sedemkrat višje.
Daljinska toplota (oziroma njen variabilni del) se je v Ljubljani v prejšnji ogrevalni sezoni podražila za 70 odstotkov, s 50 na 85 evrov za megavatno uro. Razlog so bile podražitve premoga in emisijskih kuponov. Kakšna bo nova cena ogrevanja za Ljubljančane po prehodu na plin, v Energetiki Ljubljana ne želijo napovedovati. “Ker je trg trenutno zelo nepredvidljiv, bi bilo prejudiciranje cene toplote v tem trenutku špekuliranje, zato velja počakati,” pravijo v Energetiki. Da ga dobavljivost ne skrbi, ga pa cena, je pred kratkim dejal ljubljanski župan Zoran Janković.
Dodajmo pa, da imajo v nekaterih drugih mestih že proizvodnjo toplote na plin: na Jesenicah variabilni del od tega meseca dalje stane 112 evrov za megavatno uro, v Mariboru 96 evrov (oboje z DDV).
Borut Živulović/Bobo
Čakajo na datum zagona
Na vprašanje, ali bi lahko plin zakupili prej (zadnje leto je smer gibanja borznih cen precej jasno začrtana navzgor, geopolitično stanje pa ne daje upanja, da se bo krivulja kmalu obrnila), so nam v Energetiki Ljubljana odgovorili: “Pri zakupih energentov moramo slediti temeljem obvladovanja tveganj. Ključno tveganje pri plinsko-parni enoti je končanje gradnje in čas začetka rednega obratovanja.” Drugače povedano – plina ni smiselno zakupovati, dokler nimajo točnega datuma začetka obratovanja.
Drugo tveganje pa je, kot pravijo, povezano s podporno shemo, v katero je ta projekt vključen. Nova enota je namreč primer visoko učinkovite soproizvodnje, ki je upravičena do podpore elektriki, proizvedeni v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom iz namenske podporne sheme.
“Podporna shema ima namreč predpisano metodologijo določanja višine podpore in med drugim narekuje tudi zakupe energentov in prodaje proizvedenih energij, in sicer v mesecu septembru in oktobru tekočega leta za oblikovanje višine podpor za naslednje koledarsko leto,” pojasnjujejo v podjetju, ki ga vodi Samo Lozej.
Borut Živulović/Bobo
Nova plinska enota Energetike Ljubljana bo močno zvišala porabo plina v Sloveniji. Letna poraba plina pri nas je okoli milijardo kubičnih metrov, s polnim zagonom dveh plinskih enot pa se bo povečala za 150 milijonov kubičnih metrov (torej za okoli 15 odstotkov).
Močno povečanje porabe plina
Glede na aktualno vprašanje potencialnega pomanjkanja zemeljskega plina v Energetiki Ljubljana sicer dodajajo, da bi v skrajnem primeru – če torej plina do ogrevalne sezone ne bi bilo – za proizvodnjo toplote še naprej uporabljali premog, lesno biomaso in po potrebi kurilno olje (ELKO).
“Želimo poudariti, da se na novo ogrevalno sezono pripravljamo z upoštevanjem vseh dejstev, tveganj in neznank, s katerimi smo soočeni, in naše ključno vodilo ostaja, da naredimo vse, kar lahko za zanesljivo in varno energetsko oskrbo vseh naših uporabnikov,” še sporočajo iz Energetike Ljubljana.
Nova enota Energetike Ljubljana bo sicer močno zvišala porabo plina v Sloveniji. Letna poraba plina pri nas je okoli milijardo kubičnih metrov, s polnim zagonom dveh plinskih enot pa se bo povečala za 150 milijonov kubičnih metrov (torej za okoli 15 odstotkov).
Zemeljski plin jih je pahnil v rdeče
Energetika Ljubljana poleg daljinske toplote odjemalcem prodaja tudi zemeljski plin. Skupaj oskrbuje kar štiri petine ljubljanskih gospodinjstev, pri čemer je daljinska toplota bolj razširjena v središču, plin pa izven njega. Energetika Ljuljana je s 27,4-odstotnim deležem tudi največji dobavitelj plina gospodinjstvom v državi. Drugi je Gen-I z dobrimi 20 odstotki, ki pa ima tudi po nedavni podražitvi močno nižje cene d konkurence (spodnja tabela).
Energetika Ljubljana je sicer v prvem letošnjem četrtletju beležila 3,7 milijona evrov izgube. “Poslovni izid je izključno rezultat dogodkov na trgu nabavnih cen zemeljskega plina,” so nam pojasnili v Javnem holdingu Ljubljana. Maja je nato ponovno (in nazadnje do zdaj) dvignila ceno plina.
Poleg Energetike sta v prvem četrtletju globok minus pridelali tudi drugi podjetji ljubljanske občine: Voka Snaga 2,3 milijona evrov, LPP pa 2,3 milijona evrov. A v JHL so nam dejali, da njun medletni rezultat ne odstopa bistveno od tistega v preteklih letih ter da pričakujejo izboljšanje v nadaljevanju leta. “V vseh družbah že ves čas delujemo izjemno racionalno in varčevalno,” so še zapisali v odgovoru.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje