N1 STUDIO: “Ljudje so izračunali, sončna elektrarna se izplača”

Gospodarstvo 15. Jul 202216:33 > 17:502 komentarja

Če bomo solidarni, lahko samo z zmanjšanjem porabe plina za 15 odstotkov prebrodimo zimo brez ruskega plina, je v N1 STUDIO dejal infrastrukturni minister Bojan Kumer. Pozval je k varčevanju in povedal, da so prvi odzivi po omejitvi delovanja klim v javni upravi mešani, da pa je to le začetek potrebnih sprememb navad, da se prilagodimo razmeram in pripravimo na zimo. Za regulacijo cen elektrike se je vlada odločila, ker mora zajeziti inflacijo, z njo pa del bremena visokih cen prenaša z odjemalcev na trgovce. Kumer je pojasnil tudi, kako bo vlada pospešila že v predvolilni kampanji napovedano "solarizacijo" Slovenije.

Mesec in pol po prisegi nove vlade Roberta Goloba se ta v glavnem ukvarja s pripravami na jesen, ki jo bo očitno zaznamovala draginja. Rast cen poganjajo energenti, elektrika za prihodnje leto je šestkrat dražja kot dobro leto dni nazaj, podobno tudi plin. Vlada je tako že posegla in ponovno regulira cene naftnih derivatov zunaj avtocest, včeraj je napovedala še regulacijo maloprodajnih cen elektrike. Prihodnji teden pričakujemo še ukrepe glede cen zemeljskega plina, kjer grejo napovedi prav tako v smeri regulacije, obenem pa bo treba delati tudi na zanesljivosti oskrbe zaradi tveganj prekinitve dobav ruskega plina.

Velik pomen varčevanja

Pred tednom dni je vlada sprejela tudi priporočila za varčevanje z energijo. Bruseljski mediji danes poročajo, da naj bi Evropska komisija tovrstno omejevanje temperature določila kot obvezno – Italija, denimo, je tak ukrep sprejela že aprila. “Pogovori grejo v to smer, a bolj na priporočilno raven,” je bruseljsko namero danes v N1 STUDIO potrdil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. “Kot ministrstvo, pristojno za energijo, smo želeli dati določene usmeritve, kako lahko z zelo lahkimi ukrepi začnemo pri sebi. Tudi zato, ker je tudi Evropa najprej naslovila ukrepe varčevanja z energijo. Začeti je treba pri sebi, pri posameznikih, pri državni upravi, nato lahko naslavljaš ostale porabnike, tudi industrijo.”

Poudaril je, da zadnji podatki kažejo, da lahko s koordiniranimi ukrepi, če jih upoštevamo vsi, pri zemeljskem plinu s 15-odstotnim zmanjšanjem porabe rešimo problem odvisnosti od ruskih virov. Ali to velja za Slovenijo ali EU, ni povedal. Dodajmo pa, da so nam podobno ta teden zagotovili tudi v Plinovodih, kjer so kot vir navedli poročilo vseh evropskih plinskih operaterjev: “Za vse države članice velja, da se občutni učinki lahko dosežejo že z začetnimi ukrepi, kot so večja gospodarnost in učinkovitost uporabe energentov in zmanjšanje porabe tam, kjer ta dejansko ni potrebna, ali pa prehod na nadomestne vire tam, kjer je to mogoče.”

Kakšni pa so odzivi v državni upravi? Kumer je dejal, da je sam preizkusil in ugotovil, da se da v pisarni delati tudi pri 25 stopinjah. Kar se tiče uvedbe, pa je dejal, da se ta uvaja postopoma, prve učinke pričakuje čez tri ali štiri mesece, digitalizirali bodo tudi spremljanje porabe. V prvem tednu je predvsem nežnejši spol vesel tega, da klima ni tako močna, skrbi pa jih, kako bo delati v nizkih temperaturah pozimi. “Omejitev hlajenja je priprava naših navad na ogrevalno sezono, ko bomo morali tudi malo manj ogrevati.”

O varčevalnih ukrepih v javni upravi:

“Želimo, da tudi trgovci nosijo del bremena, ne samo odjemalci”

Za regulacijo cen elektrike se je medtem po Kumrovih besedah vlada odločila, ker so borzne cene visoke, v zadnjem času pa so trgovci začeli dvigovati končne cene. Pri najcenejšem dobavitelju, to je Gen-I, cene z avgustom sicer dvigujejo, a bodo še vedno pod reguliranimi, ki jih je določila vlada. Poleg tega so – kot je poudaril Kumer – že napovedali, da letos ne bodo več dražili. Kumer in Golob sicer prihajata iz skupine Gen-I – Kumer je vodil Elektor energijo, Golob pa Gen-I.

“Drugače pa smo zdaj bili v situaciji, ko so dobavitelji iz meseca v mesec non-stop dražili. Želeli smo čim prej dati predvidljive cene za eno leto.” Prihranki so od 14 do 17 odstotkov pri najcenejšem Gen-I ter tudi do 60 odstotkov pri najdražjih trgovcih. Na vprašanje, kako so postavili višino regulirane cene, je dejal: “Analizirali smo javno objavljene cenike, tržne cene, število odjemalcev in s kakšno porabo je pri posameznem odjemalcu. Poleg tega smo po pogovoru z deležniki ocenili, po kakšni ceni je kateri dobavitelj kupil elektriko lani za letos in letos za prihodnje leto. Vse je bilo podrejeno cilju, da moramo ukrotiti inflacijo.”

V uredbi je sicer določeno, da dobavitelji ne smejo prekiniti dobave elektrike gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem ter večstanovanjskih stavbam. Prav tako ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci. Ali ne tvegamo s tem, da kakšen od trgovcev zaide v resne poslovne težave? Kumer na to vprašanje ni odgovoril, dejal je: “Želimo, da tudi trgovci nosijo del bremena, ne samo odjemalci, ki vendarle imajo višje cene kot dve leti nazaj. Mi imamo samo tretjino tržne cene. Če pogledamo naokoli, smo zelo konkurenčni.” Obenem je opozoril, da so bila v preteklosti tveganja za trgovce z elektriko majhna, manjši igralci so jemali stranke velikim, v zadnjem letu pa se je vendarle izkazalo, da so tisti, ki vlagajo v infrastrukturo, robustnejši.

Vlada je sicer včeraj Kumru naložila, da skupaj s sistemskima operaterjema prenosnega elektroenergetskega sistema Eles in distribucijskega sistema SODO pripravi preventivne in pripravljalne ukrepe za izvajanje kriznih scenarijev oskrbe z elektriko. Ali to pomeni, da pričakujemo resne težave pri oskrbi z elektriko in zakaj? “Želimo se pripraviti na najhujši scenarij. To je tudi mantra predsednika vlade, ki zelo dobro pozna energetiko, ne le na slovenskem, ampak tudi na evropskem nivoju,” je dejal Kumer. Danes sta dve krizni skupini že sestankovali in določili časovnico šestih ali sedmih ukrepov. Na 10 dni se bomo srečevali, imamo tudi elektronsko platformo. Karkoli smo zasledili, da lahko gre narobe, bomo naslovili.” Poudaril pa je, da je Slovenija v odlični situaciji, kar se tiče elektrike, saj je 90-odstotno samooskrbna.

O sončnih elektrarnah:

“Ljudje so izračunali, sončna elektrarna se izplača”

Da je ta vlada zelo naklonjena zelenemu prehodu in obnovljivim virom energije, ni novost. Golob je že v predvolilni kampanji za N1 napovedal “totalno solarizacijo” Slovenije. Na trenutne težave oziroma skrbi podjetnikov glede oskrbe in cen elektrike pa tako premier kot minister zelo pogosto odgovarjata, da naj si postavijo sončne elektrarne. Glede na to, da se samo na postavitev čaka v povprečju vsaj pol leta, ali ni to kratkoročno neučinkovit nasvet?

“Bil sem državni sekretar v predprejšnji vladi, ko smo pripravili podlage in pospešili prehod. Prejšnja ekipa (Kumrov predhodnik je Jernej Vrtovec, op. a.) bi morala nadaljevati delo pa je zmanjkalo subvencij in ukrepov. Ja, daljšajo se čakalne vrste, kot da imamo vzporednico z zdravstvom. A distribucijska podjetja pospešujejo. Moramo začeti tudi s srednjeročnimi ukrepi. Podjetja morajo začeti vlagati, ker teh projektov bo samo več. Ljudje so izračunali, ko prvi sosed zgradi elektrarno, ko vidi pozitivne ekonomske učinke, da se to izplača nasrednji, ne le dolgi rok, potem je odgovor na dlani. Sončna elektrarna je najbolj varna in najbolj donosna naložba. Pa ne samo za gospodinjstvo, tudi za mala ali srednje velika podjetja.”

Golob je napovedal gradnjo skupnostnih sončnih elektrarn, s katerimi naj bi tretjini slovenskih gospodinjstev zgradili dostop do takega vira in – tako Golob – “rešili energetsko draginjo za vekov veke”. Kumer je pojasnil, da tega ne bo delala država. “Distributer in sistemski operater na prenosnem omrežju bosta dala priključek na voljo. Država bo poskrbela, da bo vse to rešeno. Prišli bodo investitorji, ki bodo zgradili velike sončne elektrarne, denarja je dovolj, ter jih dali državljanom. Ne vidim težav, da tak zakon ne bi prestal parlamentarne razprave, čeprav se vedno najde nekdo, ki je proti. A glede na to, da ukrepi naslavljajo draginjo, ki jo lahko rešimo za vse večne čase – in to je res -, potem lahko najdemo kompromis.”

Otvoritev največje sončne elektrarne v Sloveniji
Luka Dakskobler/BOBO

Največja sončna elektrarna pri nas.

Italija nam plin, mi njim elektriko

Prihodnji teden naj bi vlada sprejela še ukrepe za cene plina. “Igramo se z večimi simulacijami, kako to nasloviti. Vrednostna veriga je malce drugačna kot pri elektriki. Enako bodo bremena prevzeli končni uporabnik, trgovec in država. Ta bo tu morala prevzeti večji del. Analitiki ministrstva za finance bodo povedali, koliko je mogoče.”

Na vprašanje, kako je trenutno z dobavami plina, je dejal: “So nihanja iz dneva v dan, a saj tudi poraba niha. Dobave ruskega plina so manjše, a jih trgovci  nadomeščajo z zamikom kakšnega dne z dobavami s tankerji LNG.” V skladu z zavezami EU se skladišča, polnijo.

Kar se tiče varnosti oskrbe, je Kumer omenil najete skladiščne kapacitete v tujini in včeraj potrjen solidarnostni sporazum za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom z Italijo, ki ga je sicer sklenila že prejšnja vlada, včeraj pa potrdil parlament. Na vprašanje, kaj ta sporazum prinaša, je Kumer dejal, da bi si lahko izmenjavali energente: oni nam plin, mi njim elektriko. “Že zdaj največ elektrike, ki jo Slovenija izvozi, gre v Italijo. Ta namreč veliko elektrike proizvede na plin, zato bi lahko sporazum nadgradili.tako, da bi lahko izmenjavali elektriko in plin,” je dejal in omenil, da bi lahko povečali proizvodnjo elektrike s ponovnim zagonom elektrarne v Trbovljah.

Kaj je glede tega prinesel obisk v Nemčiji pri kanclerju Olafu Scholzu, kjer je bil poleg premierja Goloba tudi Kumer? “Velik del izmenjave stališč je bil posvečen energetiki. Pogovarjali smo se o kratkoročnih in srednjeročnih ukrepih ter o tem, kako obe državi pomagata prebivalcem ter podjetjem. Če je bilo še tri tedne nazaj nemško stališče konzervativno, da lahko sama poskrbi vse, so zdaj podprli skupen nastop. To pa zagovarjamo tudi mi.”

O tem, kako lahko varčujemo pri porabi:

Delo od doma, manj mobilnosti, varčni aparati

Kumer je za konec ponovil pomen varčevanja. “Če vsi zmanjšamo porabo za 15 odstotkov, ruskega plina ne potrebujemo več.”

Zaveda se sicer, da en sam ukrep ne bo prinesel učinkov. Treba bo spremeniti navade, zvišati temperature poleti, znižati pozimi. Smiselno je, da smo varčni pri mobilnosti, da – kot je to seveda možno – delamo od doma, da uporabljamo varčne aparate, da izkoristimo subvencije za tovrstne rešitve. S tem lahko po njegovi oceni prihranimo 10 odstotkov, za večje prihranke pa je potrebno preveriti izolacijo stavb in energetske učinkovitosti.

Na vprašanje, ali bodo na voljo še kakšne subvencije, je dejal, da zagotovo. “Želimo spodbujati nadomeščanje virov za ogrevanje z bolj učinkovitimi in zelenimi viri.” Država že omogoča spodbude za toplotne črpalke, napoveduje tudi spodbude za sončne elektrarne, ki pa bodo manjše kot doslej.”

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar