Reprezentativne delodajalske organizacije so v današnjem dopisu ministra za finance Klemena Boštjančiča pozvale, naj iz obravnave umakne predlog sprememb zakona o dohodnini. Menijo, da bodo parcialne spremembe neto prihodke državljanom zmanjšale, denar, namenjen razbremenitvi vseh, pa bo namenjen le določenim kategorijam predvsem v javnem sektorju.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) v celoti nasprotujejo parcialnim spremembam, ki jih prinaša predlog zakona. Kot so zapisali v dopisu, naj bi se na podlagi predloga sprememb zakona še pred njihovo dokončno uveljavitvijo izničili vsi pozitivni učinki zadnjih sprememb zakona o dohodnini, ki so bile sprejete marca 2022.
Menijo, da bi lahko ministrstvo za finance v okviru celovite davčne reforme, ki jo je napovedalo, na podlagi celovite analize predlagalo tudi spremembe dohodninske zakonodaje, in sicer v smeri zagotovitve večjih neto prihodkov slovenskim državljanom, namesto da predlaga parcialne spremembe, ki bodo njihove neto prihodke še zmanjšale. “Posledično pa se denar, ki je bil v sedanjem okviru namenjen vsem zaposlenim (v obliki razbremenitve in posledično višjih neto plač), namenja zgolj določenim kategorijam (predvsem v javnem sektorju),” so zapisali.
Spomnili so tudi na dejstvo, da ministrstvo za finance v okviru socialnega dialoga na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) niti ni iskalo soglasja glede predlaganih sprememb pri dohodnini.
Kakšne spremembe se obetajo?
Ministrstvo za finance spremembe pri dohodnini načrtuje v okviru novel petih zakonov s področja davkov, katerih predloge naj bi vlada potrjevala danes na dopisni seji, potem ko jih je v petek obravnaval ESS. Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.
Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Stopnja v zadnjem, petem dohodninskem razredu naj bi se zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.
Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača prihodnje leto v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 zvišala za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel leta 2023 glede na trenutno ureditev za 130 evrov nižje izplačilo, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač za 165 evrov nižje izplačilo, zaposleni s plačo v višini šestih povprečnih plač pa za 1790 evrov nižje izplačilo, pri čemer je upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov.
Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer naj bi se davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov. Za zaposleno osebo z minimalno plačo bo po navedbah ministrstva to pomenilo 160 evrov več neto na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto več in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto več letno.
Predlog naj bi odpravil avtomatično usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvedel spremenjen mehanizem usklajevanja, in sicer naj bi se zneski olajšav in neto letnih davčnih osnov od leta 2024 usklajevali s polovično rastjo plač.
Spremembe so predvidene tudi pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s.p., ki imajo do 25.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev). Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s.p. (sedaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).
Za polne normirance s 60.000 evrov dohodka se bo po navedbah ministrstva tako davek zvišal z 2400 na 5200 evrov, za tiste s 100.000 evrov dohodka pa s 4000 na 10.000 evrov. Za popoldanske normirance s 15.000 evrov dohodka se bo davek zvišal s 600 na 1800 evrov, s 25.000 evrov dohodka s 1000 na 3000 evrov, s 60.000 evrov dohodka s 4000 na 8000 evrov in s 100.000 evrov dohodka z 12.000 na 16.000 evrov, so izračune predstavili na ministrstvu.
Pri plačilu za poslovno uspešnost je predviden dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, in sicer naj bi ta veljala ob izplačilih največ dvakrat letno, poleg tega naj bi bila nagrada neobdavčena v višini do povprečne mesečne plače v državi, ne več v višini povprečne plače delavca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje