Oglaševanje

Sprejeli zakon o točenju alkohola v šolah, spremembe tudi pri izobešanju zastav

Alkohol
Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO

Poslanci so sprejeli spremembe zakona o omejevanju porabe alkohola, ki odslej omogočajo točenje alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v času, ko ta dejavnost tam ne poteka. Sprejete so bile tudi dopolnitve zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi, ki prepovedujejo obešanje zastav, za katere ni zakonske podlage, tako na pročelja javnih institucij kot tudi v notranjih prostorih.

Oglaševanje

Poslanci so z 48 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli spremembe zakona o omejevanju porabe alkohola, ki ga je v DZ vložila koalicija z Resnico. Prepoved alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tako ne bo veljala v času, ko ta dejavnost tam ne poteka. Prav tako bo zdravstveni inšpektorat tam opravljal nadzor le v času, ko v šoli poteka pouk.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Simon Novak je v četrtek v DZ dejal, da vlada ob tem poudarja dve izhodišči: dolžnost varovanja javnega zdravja, še posebej zdravje otrok in mladostnikov ter potrebo po razumevanju dejanskih razmer v lokalni skupnosti. Po njegovih besedah zmanjševanje škodljivih posledic pitja alkohola ostaja ena od pomembnih nalog ministrstva za zdravje in vlade, a obenem razumejo vprašanje, ki ga odpirajo predlagatelji.

"V številnih manjših občinah, še posebej na podeželju, sta šolska telovadnica ali avla pogosto edina primerna prostora za večje kulturne, športne in družbene prireditve. Občine so pri gradnji ali obnovi teh objektov marsikdaj tudi sodelovale z namenom, da bi služili šoli in širši skupnosti. Veljavna ureditev pa v šolskih prostorih ne dopušča prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač niti takrat, ko vzgojno-izobraževalne dejavnosti ne potekajo. To lahko povzroča povsem praktične težave pri organizaciji dogodkov," je izpostavil Novak.

Pri tem je zatrdil, da v prostorih, kjer poteka vzgoja in izobraževanje, v času izvajanja teh dejavnosti ne sme biti alkohola.

1628243720-Sola-BOBO-scaled.jpg
Foto: Žiga Živulovič jr./F.A.BOBO

V koaliciji in Resnici so znova poudarili, da je sprememba zakona koristna za lokalna društva, ki lahko prireditve organizirajo zgolj v šolskih prostorih. Poudarili so, da se zaradi spremembe zakona ne bo povečala dostopnost do alkohola, spreminja se zgolj organizacijski vidik proslav in prireditev na podeželju. Nasprotnikom spremembe so očitali, da prihajajo iz mestnih okolij in ne razumejo težav organizacij prireditev na podeželju, kjer ni ustrezne infrastrukture. V SDS so zatrdili, da so predlog zakona vložili, ker želijo, da slovensko podeželje ostane takšno, kot je in da se v Sloveniji spoštuje kultura in tradicija "zahodne krščanske Evrope".

S tem se niso strinjali poslanci v opoziciji. Prepričani so, da s spremembo zakona mladim pošiljamo sporočilo, da je pitje alkohola nekaj samoumevnega in družbeno sprejemljivega. Hkrati so znova opozorili, da je v Sloveniji problematika prekomernega pitja alkohola izjemno resna. Dejstvo, da v nekaterih lokalnih skupnostih primanjkuje primernih prostorov, ne more biti izgovor za to, da bi šole spremenili v kraje in prostore, kjer se tolerira pitje alkohola, so prepričani. Opozorili so, da spremembi nasprotuje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in številni strokovnjaki s področja javnega zdravja.

Prepovedno obešanje zastav na pročelja javnih institucij, če za to ni pravne podlage

DZ je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel dopolnitve zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi, ki so ga vložili v Resnici. Dopolnitve prepovedujejo obešanje zastav, za katere ni zakonske podlage, tako na pročelja javnih institucij kot tudi v notranjih prostorih. Hkrati uvajajo možnost za ustno odločbo za odstranitev zastave.

Vlada je ocenila, da dopolnitve krepijo načelo zakonitosti delovanja javne oblasti, institucionalno nevtralnost državnih organov in zaupanje državljanov v nepristransko in zakonito delovanje javnih institucij. Dopolnitve po mnenju vlade zasledujejo legitimen cilj, da se na objektih javne oblasti uporabljajo le simboli, znamenja, napisi, transparenti in druge javno vidne oznake, za katere obstaja ustrezna pravna podlaga.

Vlada še posebej poudarja, da dopolnitve ne omejujejo ustavno zagotovljene svobode izražanja posameznikov, društev, političnih strank, verskih skupnosti ali drugih organizacij, saj urejajo izključno uporabo objektov oblasti in ravnanje institucij, ki opravljajo javne naloge.

Slovenija,Ljubljana, 04.06.2026, 04.junij 2026,Zastave Ukrajine, Slovenije in EU na stavbi vlade vlada Foto: Žiga Živulovićjr./BOBO
Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO

Predstavitev stališč poslanskih skupin o predlogu je bila v okviru splošne razprave 23. septembra. V Svobodi, SD in Levici so se izrekli proti predlagani ureditvi. V Levici in Svobodi so koaliciji očitali, da se ukvarja s kulturnim bojem, simbolnimi spori in političnim revanšizmom, namesto da bi reševala aktualne izzive. V SD pa so ocenili, da predlagane rešitve neupravičeno posegajo v avtonomijo javnih institucij in segajo precej dlje od zagotavljanja politične nevtralnosti, ki so si ga predlagatelji postavili za cilj.

V SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus, ki so še predstavili svoje stališče, pa so predlog podprli. Poudarjali so, da rešitve ne omejujejo ustavno zagotovljene svobode izražanja, saj urejajo izključno uporabo objektov oblasti.

DZ je danes sprejel tudi novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ta na predlog državnega sveta dodaja gostoto poselitve kot novo merilo za vključitev občin, ki neposredno mejijo na obmejne občine, med obmejna problemska območja.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih