Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes še desetič letos dvignil ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke na 4,5 odstotka. V Frankfurtu so obrestne mere na rekordne vrednosti začeli z ničelne ravni zviševati julija lani, da bi krotili rast cen življenjskih potrebščin. Ob tem so v ECB tudi poslabšali napovedi evrske gospodarske rasti in inflacije.
V ECB so menili, da utegne inflacija vztrajati predolgo in previsoko. Zato so se na septembrskem zasedanju odločili za vnovični dvig ključne obrestne, in sicer za 0,25 odstotne točke na 4,5 odstotka.
So obrestne mere dosegle vrh? Predsednica ECB Christine Lagarde ni bila jasna: “Tega še ne moremo reči,” je dejala po zasedanju.
Trdovratna inflacija …
Na eni strani visoka ostaja inflacija, ki jo ECB poskuša krotiti z zviševanjem obrestnih mer. Avgusta je letna stopnja inflacije v evrskem območju sicer stagnirala pri 5,3 odstotka, a je še vedno precej nad dvoodstotnim ciljem ECB.
Poleg tega je Evropska komisija ta teden inflacijska pričakovanja za leto 2024 zvišala za 0,1 odstotne točke, v EU na 3,2 odstotka, v območju evra pa na 2,9 odstotka.
V ECB pa so napoved inflacije zvišali tako za letošnje kot za prihodnje leto, za leto 2025 pa so znižali. Inflacija naj bi letos dosegla 5,6 odstotka (junijska napoved je bila 5,4 odstotka), prihodnje leto 3,2 odstotka (junija tri odstotke) in leta 2025 2,1 odstotka (junija 2,2 odstotka).
… in gospodarsko ohlajanje
Na drugi strani restriktivnejša denarna politika dodatno ohlaja evropsko gospodarsko aktivnost.
ECB je napovedi rasti za evrsko območje znižala kar za prihodnja tri leta, ker naj bi dražja posojila zmanjšala domače povpraševanje, hkrati se ohlaja tudi mednarodna trgovina. Po sveži napovedi bo rast BDP v območju evra znašala 0,7 odstotka, prihodnje leto en odstotek, leta 2025 pa 1,5 odstotka.
Tudi evropska komisija je ta teden popravila spomladanske prognoze. Tako je znižala napovedi letošnje rasti bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja z 1,1 na 0,8 odstotka, za prihodnje leto pa z 1,6 na 1,3 odstotka Najslabše so napovedi za največje, nemško gospodarsko, zanj v Bruslju letos predvidevajo 0,4-odstotno krčenje.
Po odločitvi ECB bo od 20. septembra letos obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja znašala 4,5 odstotka, obrestna mera za mejno posojilo 4,75 odstotka in depozitna obrestna mera štiri odstotke, zadnja je najvišja od uvedbe evra leta 1999.
Slovenski izvozniki pod pritiskom
To že občutijo slovenski izvozniki, na Nemčijo namreč odpade skoraj petina slovenskega izvoza. V Domelu, kjer je kar okoli polovica odvisna od prodaje na našem največjem izvoznem trgu, v zadnjih dveh mesecih zaznavajo močno krčenje naročil.
V drugem četrtletju letos sta se skrčila tudi italijanski in avstrijski BDP, obe državi sta med najpomembnejšimi slovenskimi izvoznimi trgi.
Nižajo se napovedi letošnje gospodarske rasti tudi za Slovenijo. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v sredo znižal napovedi gospodarske rasti za letos z 1,8 na 1,6 odstotka. “Na realna gibanja vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše, kot pričakovano, spomladi, še posebej v Nemčiji, kar vpliva na nižjo rast izvoza,” je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje