"Posameznik, ki se odloči za odprtje podjetja v Bosni in Hercegovini, se mora prepričati, da ne sodeluje v davčni utaji. Davčni svetovalci pogosto prepričujejo, da gre zgolj za davčno optimizacijo, Finančna uprava pa ugotavlja, da ni tako," opozarjajo na Fursu. Posledica tega je lahko obdavčitev z visokimi obrestmi, globa, v nekaterih primerih pa gre celo za kaznivo dejanje. Finančna uprava je med oglaševalci omenila tudi storitve davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki je za N1 navedbe finančne uprave zanikal in dodal, da gre za odziv na njegov zakup kratice "furs" v iskalniku Google. "To je zdaj odziv, ker smo mi pri Googlu zakupili ključno besedo Furs in smo na prvem mestu, pred njihovo uradno stranjo," trdi Snežič.
Finančna uprava (Furs) se je odzvala na storitve odpiranja podjetij v Bosni in Hercegovini (BiH), ki jih v zadnjih letih ponujajo davčni svetovalci. Kot so pojasnili, gre za celovito storitev s številnimi poslovnimi aktivnostmi, pri katerih naj bi bil potreben le enkraten obisk v BiH.
“V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring, d. o. o., na spletu (in v medijih) pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, kot na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si in tako dalje,” je v sporočilu za javnost navedel Furs in dodal, da davčni svetovalci odprtje podjetja v BiH prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. “Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (deset odstotkov) in DDV (sedemnajst odstotkov), v BiH pa niso obdavčeni dividende, vozila in plovila.”
Preberite še: Sprememba cene goriva: kdaj je najbolje na črpalko?
Podjetja, ustanovljena zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna, ampak …
Na finančni upravi so hkrati poudarili, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To velja, če imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti in ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti, denimo poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. “Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost in da so storitve res opravljene,” so razložili.
Drugače pa je, če govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo, je opozoril Furs: “Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na skupnem naslovu.”
V teh primerih gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti. Glavni in običajno edini namen obstoja podjetja je tako “davčni prihranek”.
Brez sprememb načina poslovanja ne bo davčnih učinkov
Furs je v svojem sporočilu zapisal tudi konkretne primere shem “davčnih optimizacij”, ki predstavljajo nedovoljeno davčno izogibanje, tako podjetja kot posameznika.
Kot prvi primer je navedel podjetje, ki ga posameznik ustanovi v BiH in ima sredstva za opravljanje storitev. Podjetje storitve dejansko opravlja, vendar večinoma v Sloveniji. V praksi se tako obnaša, kot da bi bilo slovensko, razlika pa je, da so prihodki nakazani na plačilni račun podjetja v BiH. “Za takšne primere zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo,” so jasni na Fursu.
Drugi primer je posameznik, ki podjetje prav tako ustanovi v BiH, ta pa predstavlja slamnato družbo. Ta sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. “Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki in se ji naloži ustrezno plačilo davkov,” so razložili na finančni upravi.
Kot so še pojasnili, je denar v obeh primerih “kanaliziran” na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.
Na finančni upravi zato opozarjajo slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi omenjenih storitev, naj se zavedajo, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo veliko tveganje kršitev davčnih predpisov.
Kot primer nedovoljenega davčnega izogibanja navajajo tudi obisk posameznika v državi, kjer ima podjetje iz BiH plačilni račun, iz katerega dvigne denarna sredstva. Z njimi nato prosto razpolaga, brez priglasitve dohodka davčnemu organu. Kot nedovoljeno davčno izogibanje se obravnava tudi primer, ko posameznik razpolaga s plačilno kartico podjetja v BiH in z njo plačuje zasebno porabo, teh sredstev pa ne priglasi davčnemu organu.
“Opozarjamo, da je rezident Slovenije zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Gre za obdavčenje po svetovnem dohodku,” je pojasnil Furs.
Rok Snežič: To je odziv, ker sem zakupil ključno besedo furs
Na navedbe Fursa se je za N1 odzval Rok Snežič, ki pravi, da gre pri današnjem sporočilu za odziv na njegov zakup iskalne besede “furs” v iskalniku Google. Uporabniki tega iskalnika namreč ob vpisu ključne besede furs na prvem mestu vidijo oglas Finančno usmerjanje Rok Snežič.
“To je zdaj odziv, ker smo mi pri Googlu zakupili ključno besedo furs in smo na prvem mestu, pred njihovo uradno stranjo. Mi nikakor ne mislimo tega odstraniti. Oglaševanje prek Googla je čisto naše legitimno dejanje, ki smo ga storili,” razlaga.
Kot je še pojasnil, je na to temo že prejel dopis, vendar oglasa ne misli umakniti. “Zakupili smo ključno besedo furs. Jaz osebno sem jo zakupil in imam vso pravico oglaševati dejavnost odpiranje podjetij v Bosni,” je prepričan.
Medtem na finančni upravi pravijo, da današnje sporočilo za medije nima nikakršne povezave z zakupom ključne besede furs, ki ga omenja Rok Snežič. O tem naj bi od novinarjev izvedeli šele danes, konkretnemu dogodku pa niso prepisali “kakšne velike pozornosti”. “Sporočilo za javnost je rezultat dela Finančne uprave RS, ki temelji na sistematičnih in dalj časa trajajočih nadzornih postopkih,” so še dodali.
Finančna uprava je pozorna na podjetja, ki so ustanovljena v BiH
Furs je še navedel, da nekatere sheme “davčnih optimizacij” tako pomenijo nezakonito poslovanje podjetja in ravnanje posameznika, ki se presoja v davčnem nadzoru, v katerem se na podlagi objektivnih okoliščin ugotavlja dejansko stanje. “V primeru ugotovitve kršitve davčni organ utajen davek naloži v plačilo, kršitelj pa je dolžan plačati tudi dodatne sedemodstotne obresti. Če so izpolnjeni znaki prekrška, se kršitelju izreče tudi prekrškovna sankcija. V primeru izpolnjenosti znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve ali ponarejanja listin po kazenskem zakoniku pa se pred pristojnimi organi vodi tudi kazenski postopek,” so izpostavili.
Po številnih ponudbah davčnih svetovalcev je finančna uprava postala bolj pozorna na podjetja, ki so ustanovljena v BiH, in mogoče zlorabe, tako z vidika pravilne obdavčitve poslovnih subjektov kot pravilne obdavčitve posameznikov, ki so v ozadju celotne sheme in so se dejansko okoristili s spornimi transakcijami. Prav tako pa z leti narašča še učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov.
Preberite še: Premier Golob: Tisti z bistveno več premoženja bodo pošteno plačali davke
Predlagali so, da podjetja ne nasedajo oglaševanim shemam davčnih svetovalcev, v primeru nejasnosti zakonitega poslovanja pa pozvali, naj se podjetniki z vprašanjem obrnejo na finančno upravo.
“Ob upoštevanju navedenega apeliramo tudi na ponudnike oglaševalskega prostora, da pomagajo zaščititi potrošnike in ne sodelujejo pri omogočanju oglaševanja opisanih spornih praks ter posledičnem oškodovanju slovenskega proračuna,” so še zapisali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
