Menu Item
Premier Robert Golob je bil danes v Tirani kritičen do predloga Evropske komisije za omejevanje cene plina pri 275 evrih na megavatno uro. Po njegovih besedah je ta predlog neustrezen. S tem in neenotnostjo med državami članicami trgom pošiljamo "katastrofalna sporočila", je dejal ob prihodu na vrh EU-Zahodni Balkan. Pojasnjujemo, zakaj je Bruselj zadržan do kapice.
Predsednik vlade Robert Golob je danes komentiral predlog Evropske komisije za omejevanje cen zemeljskega plina. Gre za tako imenovani dinamični cenovni koridor oziroma kapico.
Evropska komisija predlaga mehanizem, v skladu s katerim bi zgornjo mejo na nizozemskem trgovalnem vozlišču (TTF) postavili pri 275 evrih na megavatno uro (MWh), če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih. Nekateri so se odzvali z oceno, da je predlog videti kot šala, ker da je kapica postavljena na previsoki ravni (cena plina je trenutno pri 135 evrih za MWh). Češko predsedstvo je kasneje predlagalo mejo pri 264 evrih za MWh.
Golob: Zamujena priložnost
Golob je bil danes pred vrhom EU-Zahodni Balkan v Tirani precej kritičen do predloga komisije. Evropska komisija in članice EU so po njegovem mnenju zamudile “odličen moment”, ki se je oblikoval na oktobrskem vrhu EU v Bruslju. Takrat je Golob izrazil prepričanje, da bodo ministri za energetiko predlog dokončali v dveh tednih, kar pa se ni zgodilo.
Danes je Golob poudaril, da cene energije spet rastejo. “Sporočila, ki jih pošiljamo trgom s svojo neenotnostjo ter z zelo medlim in celo neustreznim predlogom komisije, so katastrofalna, zato danes plačujemo višjo ceno energije,” je dejal. Opozoril je, da se s tem spodkopava temelj EU in zaupanje državljanov v institucije. “Mislim, da je to nekaj popolnoma nepotrebnega, hkrati pa tudi nedopustnega,” je poudaril.
Predlog brez realnega vpliva
Predlog mehanizma bodo na novem izrednem zasedanju v Bruslju čez en teden znova obravnavali ministri, pristojni za energetiko. Uradno stališče Slovenije je, da trenutni predlog ne bi imel realnega vpliva in ne bi zamejil visokih cen plina.
Slovenija meni, da bi morala zamejitev cen veljati na vseh mestih trgovanj in za vse izvedene finančne instrumente za trgovanje s plinom, ne zgolj za tiste z enomesečno dospelostjo na blago. V nasprotnem primeru se težave le prestavijo iz enega mesta trgovanja ali izvedenega finančnega instrumenta na ostale.
Prav tako meni, da bi moral mehanizem aktivirati takoj po uveljavitvi uredbe, ne pa šele ob nastopu predlaganih pogojev (torej po tem, ko bi cene 14 dni presegale mejno vrednost).
Zakaj je EU zadržana do kapice?
O pomislekih Bruslja in nasprotnic kapice smo na N1 v zadnjih mesecih veliko pisali. Komisija se je v zdaj že nekaj mesecev trajajoči razpravi o kapici ves čas nagibala na stran Nemčije, Nizozemske, Avstrije in somišljenic, ki takim posegom na trg nasprotujejo v strahu, da bi vplival na zmanjšanje količine plina v EU. Omejitev cen bi lahko negativno vplivala predvsem na dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki je letos postal pomemben del plinske oskrbe EU. Če bi kapico postavili prenizko, bi lahko dobavitelji tankerje preusmerili proti Aziji.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je že v začetku oktobra v dopisu članicam EU opozorila, da bi kapico moralo spremljati odločnejše zmanjševanje porabe. Po tem, ko je dobra polovica članic EU, tudi Slovenija, vztrajala pri predlogu dinamične omejitve cen, so članice EU na oktobrskem vrhu sprejele kompromis: kapica bi bila sprejemljiva pod pogoji, da ne bo vplivala na dolgoročne pogodbe, ne bo povečala porabe plina in ne bo prinesla preusmeritve dobav (predvsem utekočinjenega) zemeljskega plina na druge trge. Evropski komisiji so naročile, da pripravi predlog mehanizma.
Komisija je nato v začetku novembra na tehničnem seminarju članicam sporočila, da mehanizma “ni mogoče uvesti, ne da bi s tem vplivali na že sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji oziroma varnost oskrbe”. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je takrat za N1 dejal, da je dinamični koridor tudi z vidika varnosti oskrbe ustrezen ukrep in da pričakuje hitro uvedbo, ki pa je do danes še ni. Naša vlada po naših informacijah še naprej računa na uvedbo kapice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje