Evropska komisija je po poročanju Reutersa na ponedeljkovem tehničnem seminarju predstavnikom 27 članic, povedala, da uvedba kapice na veleprodajne cene plina ni mogoča, ne da bi ogrozili dolgoročne pogodbe z dobavitelji plina oziroma varnost plinske oskrbe Evropske unije (EU) v prihajajoči zimi. S tem pa, da oktobra sklenjenega kompromisa med zagovornicami kapice – tudi Slovenije – ter njenimi nasprotnicami ni mogoče prenesti v prakso. Češko predsedstvo Svetu EU napoveduje, da bodo podpornice kapice stopnjevale pritisk.
Skoraj mesec dni po tem, ko so voditelji Evropske unije (EU) sprejeli politični dogovor o omejitvi veleprodajnih cen plina s tako imenovanim dinamičnim cenovnim koridorjem, se zdi, da članice niso kaj dosti bližje uvedbi tega ukrepa kot pred tem.
Spomnimo, da je premier Robert Golob po oktobrskem vrhu EU dejal, da se je “prvič zgodilo, da je kapica dobila zeleno luč”. Poudaril je, da je to pomemben korak, ker “kaže, da je bilo doseženo soglasje, da gre Evropa enotno v regulacijo cen zemeljskega plina”. Do sedaj ni bilo te enotnosti, je dejal.
Voditelji EU so se takrat dogovorili, da Evropska komisija pripravi predlog ukrepov za krotenje visokih borznih cen plina, pri čemer sta izstopala dva predloga. Prvi je omejitev cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno tovrstno evropsko vozlišče (po potrebi bi omejitev razširili na druga vozlišča). Drugi pa začasni mehanizem za omejitev nihanja cen terminskih pogodb za elektriko in plin znotraj posameznega trgovalnega dne (tako imenovano ovratnico). Več o ukrepih v članku Namesto kapice EU za popravek cen z ”ovratnico”: bo to ukrotilo inflacijo?. Poleg tega so se dogovorili za podrobnejšo analizo možnosti za poseg na trg z električno energijo po tako imenovanem iberijskem modelu (gre za omejevanje cen plina za proizvodnjo elektrike).
Neizvedljivo
Skoraj tri tedne kasneje dogovora o tehničnih podrobnostih teh ukrepov še ni. V vmesnem času so sestankovali energetski ministri, v ponedeljek pa je Evropska komisija pripravila ‘tehnični seminar’ na temo predlagane dinamične omejitve cen.
Reuters zdaj poroča, da so predstavniki Evropske komisije v ponedeljek predstavnikom 27 članic povedali, da kapica pod pogoji, ki so jih na oktobrskem vrhu potrdile članice, ni mogoča. Francija, Španija, Belgija, Slovenija in še okoli deset članic, ki zahtevajo kapico, so s taborom nasprotnic ukrepa, na čelu katerega je Nemčija, dosegle dogovor, da je kapica sprejemljiva, a pod pogoji, da ne bo vplivala na dolgoročne pogodbe, ne bo povečala porabe plina in ne bo prinesla preusmeritve dobav (predvsem utekočinjenega) zemeljskega plina na druge trge.
Evropska komisija pa zdaj po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na dva neimenovana diplomatska vira, ugotavlja, da kapice “ni mogoče uvesti, ne da bi s tem vplivali na že sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji oziroma varnost oskrbe.”
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je že v dopisu članicam EU v začetku oktobra opozorila, da bi kapico – v kakršni koli obliki že – moralo spremljati odločnejše zmanjševanje porabe. Komisija se v zdaj že nekaj mesecev trajajoči razpravi o kapici ves čas nagiba na nemško stran, ki takim posegom na trg nasprotuje. Na drugi strani je predsednik Evropskega sveta, Francoz Charles Michel, pred oktobrskim vrhom pozval k posegu na plinski trg z dinamično omejitvijo cen, kar je takrat podprla tudi Slovenija.
O kapici tudi na decembrskem vrhu EU?
Reuters piše, da bo regulacija cen plina gotovo tema vroče razprave na petkovem sestanku veleposlanikov EU, ministri za energetiko se sestanejo čez dva tedna.
Če dogovora ne bo, pa bo nov krog iskanja podpore za kapico tekel na decembrskem vrhu EU, ki bo 15. in 16. decembra.
Češki finančni minister Zbynek Stanjura, s katerim se je včeraj sestal tudi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič, je danes za Reuters dejal, da bodo podpornice kapice stopnjevale pritisk na Nemčijo, da pristane na omejitev cen plina za proizvodnjo elektrike. Stanjura je opozoril, da je enotno evropsko reševanje problema visokih cen energentov boljša rešitev za vse. Individualni pristop pa bi ustvaril razlike med članicami, saj bi bogatejše države lahko izdatneje subvencionirale svoje odjemalce.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!