Menu Item
Pomanjkanje kadra v gostinstvu se vleče že od začetka epidemije, a se po slabih treh letih še ni končalo. Po oceni obrtne zbornice v celotni panogi primanjkuje 10.000 zaposlenih, gostinci pa se na različne načine prilagajajo - skrajšujejo delovne čase in delavce iščejo v tujini.
Napis na vratih lokalov “Iščemo pomoč v strežbi” je v zadnjih dveh letih pogost pojav v slovenskih mestih. Po epidemiji koronavirusa v številnih lokalih tudi po več mesecev namreč neuspešno lovijo nove natakarje.
Na spletni strani E-Študentski Servis je trenutno odprtih čez 850 povpraševanj, na Zavodu za zaposlovanje pa še 500. Po oceni sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici (OZS) v gostinstvu in turizmu skupaj primanjkuje več kot 10.000 delavcev.
V enem od lokalov v ljubljanskem naselju Župančičeva jama so pred časom sporočili, da bodo morali svoja vrata ob nedeljah zaradi pomanjkanja delovne sile po novem celo zapreti.
Preberite še: Letošnji dopust bo še dražji: učinek maščevalnega turizma še ni popustil
Iščejo tudi v tujini
V lanski sezoni so imeli težave pri iskanju novih sodelavcev tudi v priljubljeni ljubljanski gostilni 5-6 kg. Čas na začetku epidemije, ko so se številne dejavnosti začasno zaprle, je pri njih sovpadal tudi s selitvijo v nove, večje prostore, kjer so potrebovali več zaposlenih. “Zato smo se že lani preusmerili na iskanje kadra tudi na druge trge,” je o potezah, ki so se jih pri iskanju kadra lotili v gostilni, za N1 pojasnila ena od vodij Barbara Repe.
Vendar pa so naleteli na številne težave. “Tukaj pa se zatakne zaradi slovenske birokracije,” je dodala Repe in razložila, da se primeri vlečejo tudi skoraj eno leto. Na dolgotrajne postopke pri zaposlovanju tujega kadra opozarjajo tudi pri sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS. “Na kratek rok si sicer lahko pomagamo z najemanjem tuje delovne sile, čeprav vsi vemo, da je to le izhod v sili. Pa tudi postopki so dolgotrajni – tu bo morala pomagati tudi država oziroma pristojna ministrstva,” so s prstom pokazali proti državi.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odgovarjajo, da se trudijo pomagati gospodarstvu in skrajšati ter odpraviti ovire za hitrejše pridobivanje delovnih dovoljenj.
Preberite še: Tiktoker, ki dela v Švici: Počutim se manjvrednega
Krajši delovni časi
Gostinci, ki ne uspejo najti kadra in ob tem zaradi preobremenjenosti obstoječih zaposlenih skrajšujejo delovni čas, opisujejo podobne zgodbe. Težave so se pri mnogih začele v času epidemije, ko so bili lokali in gostilne skoraj devet mesecev zaprti, ugotavljajo na OZS, veliko delavcev pa se nato ob ponovnem odpiranju ni več vrnilo nazaj v panogo.
“V panogi gostinstva in turizma se vrsto let pojavljajo številne težave, epidemija jih je le še povečala. Ena od najpomembnejših je zagotovo pomanjkanje ustreznega kadra, ki pa ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo,” so opozorili pri sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS
Lansko poletje nekateri lokali pri iskanju novih moči v strežbi niso bili uspešni tudi s ponudbo 12 evrov neto urne postavke.
Repe iz gostilne 5-6 kg na vprašanje, ali je kadrovska stiska povezana tudi z višino plačila in naravo dela v gostinstvu, odgovarja: “Ne bom rekla, da ne. Če so zadeve, kot so plače, delovni časi in delovno okolje urejeni, če vladajo v kolektivu zdravi odnosi, potem mislim, da v gostinstvu ni težav. Večja težava je v posameznikih, tako lastnikih gostinskih obratov kot delavcih. Težave so lahko v kateri koli panogi, če so odnosi nezdravi,” je prepričana.
Beg kadra iz gostinstva in turizma je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusa postal še bolj očiten. Pomanjkanje kadra opažajo po celotni Evropi. Nemci in Avstrijci naj bi pred poletno sezono iskali 50.000 oziroma 40.000 delavcev.
Hotelski bar namesto 16 odprt 10 ur
Generalni direktor Hotela Slon in predsednik združenja hotelirjev Gregor Jamnik opaža, da imajo mlajše generacije drugačne navade in jim je bližje delo preko spleta ter hiter zaslužek.
“Pomanjkanje kadra nam onemogoča razvoj. Še huje, krči nam nabor storitev, ki nudijo udobje za gosta. Ne moremo na primer ponujati vseh storitev, ki smo jih imeli v letu 2019. Če je bil včasih hotelski bar odprt 16 ur, je zdaj 10 ur. Ker manj časa strežemo, tudi manj zaslužimo. Nekateri hoteli opuščajo tudi postrežbo v sobah,” je opisal težave. Po njegovi oceni zato turizem okreva počasneje, kot je hitrost povpraševanja na drugi strani, na staro raven pa se še ni vrnil predvsem poslovni turizem.
Povprečna plača močno pod povprečjem
Gostinstvo ima tudi svoje notranje težave, zaradi česar je manj zanimiv za posameznike, ki iščejo delo. Še vedno niso redki primeri, ko gostinci delavce delno plačujejo na roke, ob tem pa je povprečna plača po podatkih statističnega urada za kar nekaj sto evrskih bankovcev nižja od povprečne slovenske plače.
Čeprav so se plače v gostinstvu v zadnjih letih popravile, pa je po podatkih statističnega urada (Surs) povprečna plača v panogi 1.521 evrov. Za strežbo pijač je lanskega decembra povprečna bruto plača znašala 1.208 evrov, v dejavnosti strežbe pijač in jedi pa 1.384 evrov bruto.
Nekoliko višja so mesečna izplačila v gostinskih nastanitvenih dejavnostih, kjer je bila v zadnjem mesecu lanskega leta povprečna bruto plača nekaj čez 1.600 evrov. Za primerjavo – povprečna bruto plača v Sloveniji je bila lani malenkost čez 2.000 evrov.
94 štipendij za deficitaren poklic
Praznega kadrovskega bazena na tem področju se zavedajo tudi na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer z drugimi ministrstvi in zbornicami izvajajo aktivnosti v okviru strategije slovenskega turizma 2022-2028. Namen in cilj je dvig ugleda poklicev v tej panogi ter povečanje vpisa v tovrstne izobraževalne programe.
Izobraževalni program gastronomske in hotelske storitve je sicer uvrščen tudi med deficitarne poklice, v letošnjem šolskem letu pa so podelili 94 štipendij. Ta znaša dobrih 107 evrov mesečno.
“Aktivnosti so usmerjene predvsem v zmanjšanje vrzeli med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem po delu v tej panogi ter dvig interesa pri mladih za zaposlitev v gostinstvu in turizmu in drugimi iskalci zaposlitve,” o programu pravijo na ministrstvu. Med drugim so pripravili delavnice predstavitev poklicev na šolah, februarja pa je začel delovati nov portal, kjer objavljajo pomembne informacije, povezane s poklicem v tej dejavnosti. Poklice v turizmu in gostinstvu poskušajo promovirati tudi v Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer so pripravili več posnetkov na TikToku. V drugi polovici lanskega leta so s 54 objavami predstavili 54 poklicev in ustvarili 2,3 milijona ogledov, so še povedali na ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje