Natakarjem ponuja 12 evrov na uro, a kadra ne dobi: “Nihče ni niti poklical”

Slovenija 16. Jun. 202205:47 > 13:3732 komentarjev
Delite:
gostilna
Foto: Denis Sadiković, N1

Kriza v gostinstvu, kjer številni delodajalci zaman iščejo zaposlene, se z začetkom turistične sezone še poglablja. "Ponudite višje plače!" piše v komentarjih pod zaposlitvenimi oglasi na Facebooku, medtem ko so na drugi strani tisti, ki pravijo, da "nihče več ne bi delal, lenuhi raje uživajo na socialni". V nekaterih turističnih središčih natakarjem ponujajo tudi po 15 evrov na uro.

V Gostilni Šurc v Ratečah iščejo sodelavce v strežbi, ki jim ponujajo 12 evrov neto na uro, ob nedeljah in praznikih pa 14 evrov na uro. Delavce iščejo prek študentskega servisa, zavoda za zaposlovanje in Facebooka, a neuspešno. “Nihče ni niti poklical,” pravi lastnica gostilne Maja Šalej. Ne ve, kako bodo s trenutno ekipo zdržali čez poletje, če pomoči ne bo. “Zdaj gremo na kolektivni dopust, potem pa bomo videli. Morda bomo morali gostilno kak dan v tednu zapreti zaradi pomanjkanja delavcev.”

Medtem so v Ljubljani nekateri lokali po epidemiji ostali zaprti. Uradno jih (že dolgo) prenavljajo ali napovedujejo “skorajšnje odprtje,” ki pa ga ni in ni. Neuradno je razlog, da ne dobijo kadra.

Med korono se je med delavci očitno zgodil ‘miselni preskok’, pravi Maja Šalej. “Ljudje, ki so prej delali v gostinstvu, so šli v druge službe in zdaj nočejo nazaj, kljub temu da bi jih – vsaj pri nas – dobro plačali.” Večinoma gostinci okoliščine rešujejo tako, da več delajo lastniki sami in njihovi družinski člani.

Podobno, s pomočjo družine, so se za zdaj znašli v ljubljanski restavraciji Operna klet, kjer že dlje časa zaman iščejo natakarja in kuharja. “Plačilo je odvisno od tega, koliko nekdo že zna oziroma ima izkušenj. Nekomu brez izkušenj ponujamo od 6 do 7 evrov, že izučenim pa do 10 evrov,” pojasnjuje lastnik Damjan Gale in dodaja, da morajo gostinci izračunati, kako ‘priti skozi’, ne da bi še povišali cene hrane in tako ostali brez gostov.

V večini lokalov ponujajo vse možnosti zaposlitve – redno zaposlitev, delo prek s. p., prek podjemne pogodbe ali študentsko delo, da bi le dobili kader. Toda študenti nad ‘kelnarjenjem’ niso več navdušeni. “Ponudba študentskih del presega povpraševanje. Zdaj izbirajo mladi, ne več delodajalci,” pravi Carmen Zajc, vodja posredovanja dela v E-Študentskem Servisu, ki trenutno ponuja več kot 5.600 del, od tega desetino v gostinstvu in turizmu. Pojasnjuje, da so zdajšnje generacije študentov za tretjino manjše kot pred desetletjem, šolska zakonodaja pa bolj urejena, zato ni več ‘fiktivnih študentov’, ki so bili vpisani na fakultete zgolj zaradi statusa in možnosti dela prek napotnice. “Ta vrzel se odraža pri iskanju kandidatov za nekatera dela, predvsem v gostinstvu in prodaji,” pravi Zajc. “Opažamo, da mladi vedno bolj iščejo strokovna dela, povezana z njihovo smerjo šolanja, in dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje.”

Zanimanja je med študenti malo, čeprav je urna postavka za dela v gostinstvu višja od povprečne.

“Med mladimi dela v gostinstvu niso tako priljubljena, z izjemo dijakov in študentov gastronomskih šol, gostinstva in turizma, za katere je tovrstno delo strokovno delo,” še pravi Zajc. Pri študentskem servisu je zaznati upad ur dela v gostinstvu, saj delo v gostinstvu predstavlja samo 7–8 odstotkov vsega opravljenega študentskega dela.

“Situacija je grozna,” pravi najemnik kavarne in koktajl bara Apotheka v ljubljanskem Trnovem Davorin Slana. “Trenutno še toliko bolj, ker imajo naši študenti, ki sicer delajo, izpitno obdobje.” Obratovalni stroški lokala so se že zvišali, cene pijač pa še ne, a pravi, da bo moral tudi to storiti, da bi lahko dobil natakarje in jim ponudil redno zaposlitev s postavko 10 evrov na uro. Razmišljal je, da bi morda skrajšal delovni čas in imel lokal odprt samo popoldne, vendar pa ne more razočarati strank, ki tja pridejo dopoldne na kavo. Zato trenutno sam dela vse dneve, od 8. ure, ko se odpre lokal, do enih zjutraj, ko se zapre. “Z veseljem plačam 2.000 evrov nekoga, ki bi me nadomestil, da torej ima izkušnje oziroma zna delati,” pravi, a dodaja, da se večinoma javljajo zelo mladi kandidati “ki morajo pogooglati, kaj je to metla”.

Na kader iz stroke stavi lastnik in vodja znane ljubljanske gostilne Pri Žabarju Rok Robežnik, ki štipendira mlade, ki se izobražujejo na gostinskih šolah, in jih po koncu šolanja zaposli. Kljub temu tudi tam iščejo dodatno pomoč v kuhinji in strežbi. “Ves čas imamo objavljene razpise na zavodu za zaposlovanje in drugih zaposlitvenih portalih ter na družbenih omrežjih, vendar v zadnjih mesecih ni nikakršnega odziva,” pravi Robežnik. “Na srečo smo obdržali vse zaposlene, ki so bili pri nas že pred epidemijo. Morda je naša konkurenčna prednost to, da so delavci ob vikendih in praznikih prosti, saj je gostilna zaprta, prav tako imamo avgusta kolektivni dopust.”

Da je korona sicer naredila svoje, vendar so se težave v sektorju gostinstva začele že prej, je prepričan predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Blaž Cvar. “Zaradi zaprtja med epidemijo je veliko kadra odšlo v druge panoge in se ne nameravajo vrniti, takih je bilo zagotovo nekaj tisoč.” In koliko ljudi trenutno primanjkuje v panogi?

Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 1.350 prostih delovnih mest za natakarje, kuharje in njihove pomočnike, vendar večina delodajalcev oglasov na zavodu sploh ne objavlja. So pa številke za skoraj 50 odstotkov višje kot leta 2019, torej pred epidemijo. Vseh ponujenih prostih mest v gostinstvu in turizmu, torej tudi za sobarice, receptorje in drugo hotelsko osebje, pa je na zavodu več kot 6.000. “Ocenjujemo, da je resnična številka še vsaj enkrat tolikšna,” pravi Cvar. “Primanjkuje minimalno 10 tisoč delavcev, na pragu sezone pa skupaj z dodatno pomočjo, ki so jo po navadi dobili s študentskim delom, še nekaj tisoč, torej skupaj okrog 12 ali 13 tisoč ljudi.”

Pred krizo je bilo resno zaposlenih v panogi gostinstva in turizma 38 tisoč, kar pomeni, da je primanjkljaj četrtinski. “Vsaj vsak drugi gostinec išče kader,” pravi Cvar in dodaja, da se s podobnim primanjkljajem spopadajo tudi druge turistične države in ga krpajo z delovno silo iz tujine. “Problem v Sloveniji je, da je treba na delovna dovoljenja čakati več mesecev. Že dolgo neuspešno pozivamo, naj se ti postopki skrajšajo oziroma poenostavijo,” pravi Cvar in dodaja, da je “kadrovski bazen iz držav bivše Jugoslavije, ki je bil za gostinstvo primeren zaradi jezika, izčrpan. Prihaja kader s Filipinov in podobnih držav; ti delavci lahko pomagajo v kuhinjah, ne pa v strežbi.”

“Treba je priznati, da zaradi visokih obremenitev plač gostinci te deloma izplačujejo ‘na roke’, pravi Cvar. “Uradni podatki o plačah tako ne kažejo realnega stanja. Ponekod v Ljubljani in turističnih središčih plačajo za dodatno delo ob koncih tedna tudi po 15 evrov na uro. Na podeželju pa to ni mogoče, saj ne moremo zvišati cene hrane in pijače, ker smo odvisni od lokalnega prebivalstva, ki take kupne moči nima,” še dodaja Cvar, ki ima sam gostilno v Radljah ob Dravi.

Opozarja pa še na eno težavo. “Poklic, ki ne zahteva kvalifikacij, postane manj cenjen, ugleden in priljubljen. Včasih kdo reče, da če nisi dober za nič drugega, boš pa natakar. To med mladimi sproža pomisleke, manj se jih odloča za šolanje v teh poklicih, kar pomeni manj kakovosten kader,” Cvar opiše začarani krog. S Slovensko turistično organizacijo zato v naslednjih mesecih načrtujejo promocijo poklicev v turizmu in gostinstvu, s katero jim bodo poskušali vrniti ugled. Mlade bodo nagovarjali predvsem prek družbenih omrežij TikTok in Instagram.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar