Menu Item
Kdo bo plačal višje javne izdatke, ki nas čakajo letos? Se bomo dodatno zadolžili ali pa si bo država vzela več davkov? Kako bo vlada pomirila vse glasnejše kritike iz gospodarstva in obenem sklenila dogovore s sindikati? Bodo dogovori vplivali na konkurenčnost slovenskega gospodarstva? V oddaji N1 STUDIO sta mnenja soočila državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič in izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.
Vlada s sindikati javnega sektorja sklepa dogovore in zvišuje plače, vendar pa se nezadovoljstvo s tem ne umirja, vsak dvig plač pa sproža nove zahteve. Tudi gospodarstvo je kljub pomoči v energetski krizi, vse bolj glasno, nazadnje na račun občutno višje minimalne plače. Sprašujejo se, kdo bo vse to plačal, na kar opozarja tudi fiskalni svet.
Aktualni finančni minister Klemen Boštjančič je višji javni porabi prikimal že ob lanskem zaslišanju na odboru, vendar pri tem dodal, da bo takšna poraba temeljila izključno na ukrepih z merljivimi učinki, ki pa na dolgi rok naj ne bi negativno vplivali na javne finance.
Izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič verjame, da je imel minister ob svoji izjavi dobre namene, vendar pa hkrati opozarja, da trenutna situacija kaže drugačno sliko. Izpostavlja zastarel enotni plačni sistem, pri čemer je vlada po njeni oceni pred velikim izzivom, saj bo morala sistem plač v javnem sektorju nasloviti naslavljati celovito in se ob tem vprašati tudi: ali lahko kaj optimiziramo in kaj bo najbolje za uporabnika. “Ne samo, da se neki denar daje, ampak tudi, kaj bomo optimizirali, ali bomo delali kaj na vitki državi? Kaj bo boljše za uporabnike? Trenutno ne deluje, da bi bilo ministrstvo za finance zelo aktivno vključeno. Bom mogoče malo anekdotična, ampak deluje, kot da je šel minister za finance na dopust, blagajna pa odprta. To zagotovo za javne finance ne more biti dobro,” je prepričana Juvančič.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič se s povedanim ne strinja, ob tem pa miri, da je minister tukaj in dela: “V bistvu s celotno ekipo delamo na tem. Redno spremljamo te zadeve, se tudi srečujemo, gledamo preračune. Je res sicer, da je to vprašanje, ki ste ga zastavili nekako bližje ministrstvu za javno upravo, ki skrbi za ta plačni sistem. Tudi predvideva, lahko rečemo temu, prenovo sistema. Posodobitev in naslovitev teh anomalij. Nekaj so naslovili v lanskem letu, začeli pa so seveda tudi reševati za naprej. Kakšni bodo gabariti tega, ni še točno jasno. Ne zaradi tega, ker oni ne bi vedeli, ampak zaradi tega, ker je treba določene odločitve preprosto sprejeti pred tem in v okvirju tega tudi naprej,” odgovarja Božič, ki upa, da bodo vsi na vladi vodili dialog z javnostjo, kar bi po njegovih besedah omogočilo, da pride do katarze, s čimer bi sistem postavili na prenovljene temelje.
Gosta v studiu sta se dotaknila dviga plač javnim uslužbencem, v luči česar je Tilen Božič komentiral navedbe, da finančno ministrstvo ni vedelo za dodatek v pravosodju. Tega je v višini 600 evrov bruto na občnem zboru sodniškega društva napovedal predsednik vlade Robert Golob. Pomenljivo je, da Božič na vprašanje, ali je bil dodatek usklajen z vsemi ministri, ni mogel odgovoriti.
Ob višanju plač v javnem sektorju pa si spremembe obetajo tudi plače v zasebnem sektorju, saj se je prejšnji teden občutno zvišala višina minimalne plače. Kako to vpliva na slovensko gospodarstvo?
Petra Juvančič navaja akcijski načrt za večjo družbeno blaginjo, ki ga pripravljajo v Združenju Manager. V sklopu načrta ugotavljajo, da Slovenija dosega le 84 odstotkov povprečja produktivnosti Evropske unije, ob tem pa Juvančič spomni, da ravno administrativno določena minimalna plača ne upošteva nizke produktivnosti in dodane vrednosti v Sloveniji.
“Če bi mi delali na gospodarski dinamiki, na dobro razvitem gospodarstvu, ustrezni razvojni davčni politiki – da bi bilo gospodarstvo konkurenčno – se mogoče sploh ne bi potrebovali toliko pogovarjati o administrativnih ukrepih, ampak o nekih vsebinskih reformah, ki seveda za sabo povlečejo tudi finance. In gospodarska dinamika je tista, ki potem sama prinese prilive in v davčno blagajno, in potem seveda, kar je bistveno, pokojninsko, zdravstveno in dolgotrajno oskrbo,” razlaga Juvančič.
Višina plač pa ni edina tematika, s katero se v tem trenutku ukvarja gospodarstvo, vlada namreč za letos napoveduje tudi davčno reformo. Tilen Božič glede trenutne davčne zakonodaje pravi, da je v to parcialno posegel vsak, ki je imel nekaj časa. “Leta 2006 je bil sprejet zakon o dohodnini, od takrat je bilo sprejetih recimo 31 novel, to sta dve na leto. Imamo 17 sklicev na druge zakone, 20 sklicev v drugih zakonih na zakon o dohodnini. Se pravi, mi smo iz tega naredili – oprostite izrazu – eno sračje gnezdo in to gre vedno v ciklih. Zdaj je treba priti do tega, da ko se pogovarjamo o prenovi, se sistem, ne bom rekel resetira, ampak postavi na tista temeljna načela, ki morajo biti v davkih. Se pravi, da se plača po ekonomski moči, da je sistem pregleden, da vsak, ki prime zakon v roke, si je sposoben z neko osnovno izobrazbo razložiti, kaj ta od njega pričakuje in koliko davkov bo na koncu plačal,” je razmere opisal Božič.
Z večino povedanega se je strinjala tudi Petra Juvančič, ki prav tako verjame, da potrebujemo najširši možen dogovor o davčni reformi in stabilno okolje. “Če investitorji vidijo, da morajo ves čas iskati neke razlage, se kapital zelo hitro preseli tudi drugam. Sama to opažam pri mladih in start-up podjetjih, ko dosežejo določeno količino prometa, oziroma želijo pridobiti določen kapital. Zelo hitro se preselijo v tujino. Mladi so še posebej otroci sveta in lahko delujejo praktično od koder koli,” pojasni.
“Če se bomo o reformah pogovarjali na tak način, potem lahko tudi matematiko v šolstvu ukinemo”
Gosta sta v studiu spregovorila tudi o demografski sliki, ki v Sloveniji ni ugodna. Minister za delo Luka Mesec je dejal, da bi pokojnine višal z dvigom prispevkov delodajalcev, za kar Petra Juvančič pravi, da takšne izjave pogosto spremljamo brez prisotnosti ministra za finance, ki je pri tem ključen. “To je stvar izračunov, in če se bomo o reformah pogovarjali na tak poenostavljen, populistični način, potem lahko tudi matematiko v šolstvu ukinemo. Vse, kar delamo pri reformah, je povezano s financami in izračuni, in kaj si kot država lahko privoščimo. Mi vemo, da so v Sloveniji plače že nadpovprečno obremenjene, tako da si težko predstavljam, da bi šli tukaj v dodatne obremenitve. Vem pa, da so sistemi podfinancirani in da bo treba iskati neke rešitve,” je direktna Juvančič.
Izjavi ministra za delo pretiranega pomena ne daje Tilen Božič, ki pri pokojninskih spremembah pravi, da so soglasja socialnih partnerjev izjemnega pomena. “Ne moreš takih stvari prejudicirati. Tudi ko se pogovarjamo o pokojninskih spremembah, imaš tam sigurno petdeset ali šestdeset različnih tipov ukrepov, kako se tega lotiš. Dosti stvari bo odvisno, kako bomo mi vzpostavili sodelovanje – pogovarjamo se seveda že. Ker lahko gremo tudi po drugi poti in rečemo: imamo izjemno ozko osnovo za obračun prispevkov in obračun dohodnine. Se pravi, a je tisto pot, po kateri razmišljamo? Ali je pot morda ta, da začnemo krepiti drugi, tretji steber, kaj se da tam narediti. Kaj se da narediti z nekimi drugimi ukrepi. Tako da tu je toliko stvari na mizi, da se je na eno stvar izjemno težko odzvati,” pojasnjuje Božič, ki obenem priznava, da so pred leti z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naredili študijo, ki ugotavlja, da so plače v Sloveniji preobremenjene s socialnimi prispevki. Preobremenjene so že povprečne plače, medtem ko so visoke plače izjemno preobremenjene, še dodaja.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje