Po slovenskih podjetjih in po spletu je zaokrožila peticija za nižje davke. Za peticijo stojijo delodajalske organizacije in gospodarska združenja. Ta so nezadovoljstvo s trenutno davčno usmerjenostjo izkazala že s pozivom vložitve pobude za presojo ustavnosti zakona o dohodnini, ki ga je pripravila vlada. Nezadovoljstvo z razvojem slovenskega podjetniškega okolje se vleče že več let, danes pa je na Klubu slovenskih podjetnikov potekala še ideološko obarvana novinarska konferenca, kjer so pozvali, da je treba logiko trdnega socializma zaključiti.
Trinajst gospodarskih, delodajalskih, poslovnih in kmetijskih združenj je decembra pozvalo vse poslanske skupine državnega zbora, naj vložijo pobudo za presojo ustavnosti zakona o dohodnini, ki ga je pripravila vlada. Poslanci opozicijskih SDS in NSi so nato potrdili, da so zakon o dohodnini poslali na ustavno presojo, dejavnosti omenjenih združenj pa se s tem niso ustavila.
Na spletu je namreč zaokrožila peticija, ki navaja, da je treba izvajanje zakona nemudoma ustaviti. Med izhodišči peticije piše tudi, da je treba zakon popraviti “skladno z ustavnimi pravicami in na podlagi izhodišč, ki zagotavljajo višje neto plače za vse, krepitev srednjega razreda, višjo samooskrbo na področju hrane in enakopravne pogoje pri notranjem odkupu podjetij”. Peticija ima za zdaj slabih 2700 podpisov, delili pa so jo tudi v posameznih podjetjih.
Med podporniki peticije je Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje bank Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, AmCham Slovenia, Združenje Manager, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Skupina podjetij z notranjim lastništvom in Klub slovenskih podjetnikov (SBC).
Vidni podjetniki proti vladni davčni politiki
SBC ne skriva nezadovoljstva z usmeritvami trenutnih davčnih sprememb, do vidnih slovenskih podjetnikov pa so kritični tudi nekateri člani vlade. V besedni spor s predsednikom kluba Jocem Pečečnikom se je spustila podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ta je v intervjuju za Siol dejala, da upa, da bodo “gospod Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati manj kapitalistično.” S tem se je odzvala na besede predsednika SBC, ki je ob podelitvi zlatega ključa nekdanjemu predsedniku Borutu Pahorju izrazil upanje, da bo vlada Roberta Goloba začela razmišljati “malo manj socialistično ter da se bo usmerila v pomoč podjetjem. Pečečnik je Klakočar Zupančič prosil za pojasnilo, kje in kako je postal kapitalist ter zakaj misli, da razmišlja preveč kapitalistično.
Predsednica državnega zbora je na to odgovorila, da se ne bo spuščala v diskurz, še manj v konflikte, “ker iskreno želim, da se v državi vzpostavi pošteno ekonomsko ravnovesje med najsposobnejšimi in najšibkejšimi.”
Nezadovoljstvo s podjetniškim okoljem, ki ga ustvarjajo slovenske vlade, se sicer v SBC vleče že več let, veliko nezadovoljstvo je bilo prisotno že v času Šarčeve vlade.
Izjave Mesca zbodle podjetnike
Klub slovenskih podjetnikov je danes gostil tudi novinarsko konferenco, na kateri so predsednik in člani kluba predstavili pogled na Slovenijo v tekočem letu, komentirali pa so tudi aktualne razmere doma in po svetu ter predstavili rešitve, za katere menijo, da jih potrebuje domače gospodarstvo.
Pečečnik je ob tem komentiral svojo izjavo o socialističnem vodenju države, za katero pravi, da jo je podal v kontekstu, preveč socialističnega vodenja politike gospodarjenja, pri tem pa, da ni bil namen ustvariti konflikt s predsednico državnega zbora, “ampak sem želel povedati, da se nobeni socialistični državi še ni izšlo, ker je bistvo pri tem, da je dejstvo, da so te socialistične države na dolgi rok več zapravile, kot ustvarile. Socialistično vodenje v mojem kontekstu pomeni, da porabljaš denar, za katerega nimaš realnih virov in prihodkov, oziroma preprosto povedano, živiš na kredit in puščaš bodočim generacijam, da bodo odplačevale kredite,” je pojasnjeval Pečečnik.
Predsednik SBD je ob tem spomnil na zadolženost Jugoslavije, posledica tega pa so po njegovem mnenju v Sloveniji najbolj vidne v zdravstvu. Prepričan je, da imamo rigiden in neorganiziran sistem, sposobne medicinske sestre pa odhajajo v tujino oziroma v okolja, kjer so plačane po učinku, pri čemer je mislil na zasebni sektor. “Problem prevelike enakosti, ki jo zagovarja gospod Luka Mesec, je to, da se na koncu sposobni čutijo izigrane in potem ti sposobni odidejo in to se dogaja v našem zdravstvu,” je dodal.
Joc Pečečnik se je tako dotaknil razmer v zdravstvu, za kar pravi, da je stanje vsako leto slabše. Dejal je tudi, da zdravstvo ne potrebuje dodatnega denarja, temveč boljšo organizacijo: “Če lonec pušča, ga ne boste nikoli napolnili z juho, pa če zlijete neomejene količine.”
Ministra za delo Luka Mesca so na tiskovni konferenci omenili večkrat, med drugim so kot neprimerno označili nedavno izjavo ministra, da je užaljen, ker ni enako bogat kot Bill Gates: “Zato krivi vse, ki ustvarjamo sami. Temu v našem klubu rečemo ljubosumje posameznika, ne pa državotvornost in skrb za skupno dobro.”
Na SBC obenem pravijo, da se jim ne zdi prav, da politika, oziroma del politike, obljublja raj državljanom na način, ki ga ne morejo izpolniti, pri tem pa krivijo tiste, ki sami ustvarjajo in zagotavljajo pogoje, da ne bremenijo države. “Dober politik mora biti sposoben sprejeti tudi manj priljubljene ukrepe, ki na dolgi rok lahko prinesejo blaginjo in dober politik ni tisti, ki gleda samo na svoj mandat,” je poudaril Pečečnik.
Pečečnik je ob svojem nastopu pokazal tudi na napis, ki so ga med dogodkom projicirali v ozadju, natisnjen pa je stal tudi na njegovi mizi. Gre za stavek, ki ga je izrekla nekdanja konservativna predsednica vlade Združenega kraljestva Margaret Thatcher, in sicer, da je težava socializma ta, da sčasoma ostaneš brez denarja drugih.
SBC: Logiko trdnega socializma je treba zaključiti
Po besedah predsednika SBC je odnos vlade do zdravstva podoben odnosu do gospodarstva, oziroma do vseh, ki nekaj ustvarjajo. Če uspešen podjetnik veliko zasluži, ga je takoj treba pribiti na križ, kar se zdaj dogaja z zdravniki, so dejali na SBC.
“V bistvu pa bi moralo pomeniti to, da če zdravnik dobro dela in opravi veliko javnega servisa, da bi moral biti za njegovo delo pošteno plačan. Ker pa imamo v zdravstvu kaos, neorganizacijo, sploh ne vemo, kdo veliko dela in kdo ne, jaz mislim, da v dobi digitalizacije ne rabimo vrst in fizične listke, da dobimo zdravnika. Dobra organizacija v naših okoljih pomeni, da so vsi dobro plačani, ker vsi dobro delajo. Jaz osebno – in tudi večina naših članov, če ne vsi – mislim, da je treba logiko trdnega socializma zaključiti, saj praktično po celem zahodnem svetu velja tržno gospodarstvo, ki je vsem deležnikom prineslo bistveno boljši standard na vseh področjih. In cilj tega sistema je, poleg ostalega, tudi finančni uspeh posameznika. Tudi vi vsi delati za plačilo in ta finančni uspeh posameznika je pomemben zato, ker zadovoljuje potrebe posameznikov in na koncu izkorišča celoten potencial,” je dejal Pečečnik.
Ob zapisanem se je Pečečnik vprašal še, ali je bolje, da bi se namesto omenjenih parametrov uporabljali parametri, kot se uporabljajo v Ukrajini ali na Bližnjem vzhodu, kjer se danes meri, koliko ljudi si pobil v enem dnevu.
Kot smo lahko slišali, je bil cilj današnje tiskovne konference Kluba slovenskih podjetnikov, dati vladi Goloba sporočilo, da njihovo delovanje ni proti vladi, saj da je bila ta bila suvereno izvoljena, hkrati pa si želijo, da ostane na oblati, saj trenutno boljše nimamo. “Naj pokaže vse kar zna. Predlagamo naj ne bo pijana od oblasti in naj dela racionalno, ne želimo pa, da se stvari in odločitve sprejemajo na osnovi političnega populizma, ampak naj se stvari pripravijo v smeri boljše države, kjer ne bo revnih in bo vsak, ki želi ustvarjati, lahko izpolnil svoj potencial. Tistim, ki pa tega ne zmorejo, pa bomo pomagali, saj smo v našem klubu prepričani, da v Sloveniji ne sme biti revnih,” so povedali.
Člani kluba pravijo, da se z vsako vlado pogovarjamo na isti način, njihov cilj pa ni konflikt, temveč dolgoročna blaginja v Sloveniji. Po njihovih navedbah, želijo prispevati dobre predloge, ki bodo zastavljeni za obdobje, daljše od mandata ene vlade.
Podjetniki verjamejo, da ima večina dober odnos do zaposlenih
V klubu so na dogodku obsodili tudi vse v podjetniških vodah, ki slabo in neprimerno ravnajo z zaposlenimi in jih izkoriščajo. Kot dodajajo, si želijo, da je vsak zaposlen plačan na podlagi svojih sposobnosti in učinkov svojega dela, medtem ko mora inšpekcija slabe prakse kaznovati. “Ni pa res, da zaradi dveh, treh statističnih primerov, podjetniki slabo ravnamo z zaposlenimi. Ko se včasih sindikati radi sončijo pred kamerami in z neke miške naredijo slona, samo zato, da vodje posameznih central pokažejo, da delajo in da si zaslužijo svojo plačo. To se nam ne zdi prav in mislim, da večina podjetnikov v Sloveniji ima do svojih zaposlenih več kot dober odnos,” so pojasnili svoje trditve.
Dotaknili so se tudi javnega sektorja, za katerega se jim zdi, da mnogi – denimo učitelji, zaposleni v oskrbi, policisti, gasilci, novinarji in številni drugi – dobijo mizerno plačilo. Hkrati je, tako na SBC, v javnem sektorju mnogo nepotrebnih delovnih mest, ki so bila ustvarjena s strani odhajajočih vlad in politikov, ter prejemajo bistveno prevelike plače za delovna mesta, ki jih praktično nihče ne potrebuje in so skrita v sistemu države oziroma v podsistemih, po meri vladajočih.
Kritike neposredno navedli tudi drugi člani
Član upravnega odbora SBC in direktor Kirurgije Bitenc Marko Bitenc je težave označil kot “logično posledico tega, da se v 30 letih nihče ni lotil zdravstvene reforme”. Proteste javnosti pa razume kot posledico nerazumevanja pojma javno zdravstvo. “To v nobeni od razvitih držav ni sestavljeno le iz ustanov, ki so v javni lasti,” je poudaril.
Prepričan je, da bi morala reforma zdravstvenega sistema zato temeljiti na mešanem sistemu, v katerem bi povezali izvajalce zdravstvenih storitev v državni oziroma lokalni lasti in zasebne izvajalce.
Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec se je osredotočil na razmere v kmetijstvu in živilski industriji, ki so po njegovih besedah zahtevne tudi zaradi slabega odnosa države. “Nasprotovanje rabi mesa, ki temelji na ideoloških predpostavkah in ne na dejanskih analizah, ne more prinesti koristi. Govoriti o tem, da slovenska živinoreja povzroča ogljični odtis, pa je plod popolnega neznanja,” je poudaril. Kot smo na N1 že večkrat pisali, podatki kažejo, da bi zmanjšanje obsega živinoreje imelo pomemben učinek v boju proti segrevanju ozračja.
Preberite: Krave niso krive?
Poglejte: Naš prehranski sistem – okoljsko in zdravstveno ni vzdržen – pogovor z dr. Žigo Malekom
Preberite: Zemlja še nikoli ni bila tako bolna
Poslušajte podkast: “Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
Direktor podjetja Soltec Miroslav Požar je posvaril pred posploševanjem zaradi peščice podjetnikov, ki z delavci ravnajo neprimerno. “Ne moremo preživeti brez zadovoljnih kupcev, teh pa ne more biti brez zadovoljnih zaposlenih. Očitki o vsesplošnem izkoriščanju delavcev so zato žaljivi,” je dejal.
Partner v Odvetniški družbi Sibinčič Križanec Novak Jan Sibinčič pa je vlado pozval k predvidljivi davčni politiki brez prehitrih sprememb ter k zmanjšanju obdavčitve kapitala in dela. “Sicer bodo tuja podjetja še naprej prepogosto izbirala druge države,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje