Menu Item
Rastoče cene plina v zadnjem letu in pol so povzročile tudi rast cen elektrike. Evropska komisija je že omejila cene neplinske proizvodnje elektrike, govori se tudi o omejitvi cen plina za proizvodnjo elektrike. "Kakršnekoli intervencije dolgoročno niso zaželene, omejitev cen pod tržno povzroča preveliko porabo," je dejala profesorica na ekonomski fakulteti Nevenka Hrovatin, a dodala tudi, da v trenutnih razmerah potrošniki dejansko verjetno tržnih cen ne bi mogli plačevati. Problem visokih cen elektrike pa bi po njenem mnenju morali začeti reševati pri izvoru: na trgu plina.
Cena elektrike na madžarski borzi Hudex je danes okoli 400 evrov za megavatno uro, kar je osemkrat nad dolgoročnim povprečjem (okoli 50 evrov za megavatno uro). Visoke cene elektrike so trenutno pomembno politično vprašanje, saj so za marsikaterega odjemalca nevzdržne. Energetsko intenzivna industrija po Evropi in tudi že pri nas ponekod omejuje proizvodnjo, visoke cene pa so izziv tudi za trgovce in državo. Cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce so namreč zamejili, razliko zdaj krijejo trgovci, država pa pripravlja shemo nadomestil, s katerimi naj bi jim pokrila del škode.
Ali evropski trg z elektriko res ne deluje? Lahko “izstopimo”? Kaj storiti, da omilimo cene? Ta vprašanja je Boštjan Blažič iz Laboratorija za električna omrežja in naprave elektrotehniške fakultete na okrogli mizi na ekonomski fakulteti zastavil profesorju iz Laboratorija za energetske strategije na elektrotehniški fakulteti Andreju Gubini in profesorici na ekonomski fakulteti Nevenki Hrovatin.
Kako sta povezana plin in elektrika
Gubina je uvodoma pojasnil, da je posebnost elektrike, da mora biti porabljena v trenutku, ko je proizvedena, zelo težko jo ekonomsko učinkovito in v velikih količinah shranjujemo. Cena elektrike, ki jo slovenski trgovci kupujejo na enotnem evropskem trgu, se oblikuje po metodi mejnih cen proizvodnje energije.
Sistem poenostavljeno povedano deluje tako, da vsaka elektrarna da svojo ponudbo za vsako uro za določen dan. Nato vse ponudbe za neko uro razporedijo po višini cene. Cena zadnje elektrarne, ki še pade v nabor glede na potrebne količine za dotično uro, velja za vse (tudi cenejše) elektrarne. Glede na strukturo proizvodnje elektrike v EU ceno praviloma določijo plinsko-parne elektrarne, ki pa so trenutno zaradi visokih cen plina drage.
Namen metode mejne cene je bil po besedah Hrovatin, da bi spodbujal stroškovno učinkovito proizvodnjo elektrike v EU (cenejši proizvajalci ustvarjajo višje dobičke). Regionalno spajanje trgov znotraj EU (na primer slovenskega, avstrijskega in madžarskega) pa je povečalo konkurenco med proizvajalci in je po ocenah Evropske komisije pred krizo prinašalo po 34 milijard evrov prihrankov letno.
Intervenirati bi morali na plinskem trgu
Zaradi nevzdržnih cen se je v zadnjem letu povečala želja po spremembah na trgu z elektriko, okrepila se je čez poletje, ko so zaradi dogajanja s Severnim tokom 1 cene elektrike dvignile vse do tisoč evrov za megavatno uro. Evropski politiki – tudi naši – so ocenjevali, da cene poganjajo špekulanti.
A Gubina pravi, da bi za spremembo temeljnih načel delovanja trga morali izpeljati korenito reformo, česar pa ni mogoče narediti na hitro. Evropska komisija je septembra intervenirala z omejitvijo cen neplinskih proizvajalcev elektrike (jedrskih, vetrnih, sončnih, itd.) na 180 evrov za megavatno uro. “Kakršnekoli intervencije dolgoročno niso zaželene, omejitev cen pod tržno povzroča preveliko porabo,” je dejala Hrovatin, a dodala tudi, da v trenutnih razmerah potrošniki dejansko verjetno tržnih cen ne bi mogli plačevati.
Glede na to, da so razlog za današnje težave trga z elektriko visoke cene plina, bi po njenem mnenju morali intervenirati na plinskem trgu. Tu pa ni dogovora, po njeni oceni zato, ker imamo v državah EU zelo različne energetske mešanice. Nekatere članice so zelo odvisne od plina, druge skorajda ne.
Tudi po mnenju Gubine kapica na cene elektrike ni rešitev, saj se bo posledično zmanjšalo napajanje. Kot smo pisali, Bruselj, ki dopušča možnost uvedbe kapice na plin za proizvodnjo elektrike, opozarja, da vsako omejevanje cen plina pomeni tudi povečano potrebo po varčevanju s plinom.
Močno uvozno odvisni
Pogosto je slišati, da bi lahko zapustili sistem, slovenskim proizvajalcem določili cene in bi bili praktično samooskrbni. Tu je Gubina opozoril na problem naše uvozne odvisnosti.”Kdo nam bo prodal tisto manjkajočo količino elektrike, če vse države zaprejo trg?”
Naša država je na letnem nivoju praviloma okoli 90-odstotno samooskrbna, kar nakazuje, da uvozimo le 10 odstotkov elektrike, a delež uvožene elektrike je lahko v posameznih delih leta precej večji. Letos poleti, na primer, smo imeli zaradi suše in nizke hidrologije v nekaterih obdobjih več kot 40-odstotno uvozno odvisnost. Ta mesec, ko je krška nuklearka zaradi remonta izklopljena iz omrežja, bi ta lahko presegla 50 odstotkov.
Prostor za varčevanje v industriji
Govorci so se dotaknili tudi vprašanja racionalnosti porabe. Gubina je povedal primer Nemčije, ki pravkar uvaja regulacijo cen plina za gospodinjstva in manjša podjetja, a na način, da regulirana cena velja za prvih 80 odstotkov porabe, naprej pa tržna. Namen tega je, da spodbujajo varčevanje. Če bodo podjetja privarčevala, bodo nagrajena, poleg tega bodo lahko ostale količine plina prodala na dražbi.
Slovenija v regulacijo cen ni vpletla kakšnih podobnih elementov, s katerimi bi ob nižanju cen pod tržne ohranili ekonomsko motivacijo za varčevanje. Je pa v tako imenovani interventni zakon v energetiki dodala spodbudo: končni odjemalci, ki bodo porabo plina in elektrike od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 zmanjšali za vsaj 15 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem v minulih petih letih, bodo dobili sorazmerno povračilo prispevka OVE. Tudi višina državne pomoči za industrijo naj bi bila vezana na delež zmanjšanja porabe.
Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen je dejala, da si želijo ljudem sporočiti, da naj varčujejo, a da se na ministrstvu bojijo, da to ne pride do njih. Po njenem mnenju imamo sicer veliko rezerv pri učinkoviti rabi energije v industriji, kjer bi – kot je navedla – po oceni Agencije RS za energijo 200 največjih podjetij lahko privarčevalo pet tisoč gigavatnih ur elektrike, če bi samo upoštevala svoje načrte varčevanja z energijo. Toliko elektrike letno proizvede krška nuklearka.
“Resen problem” imamo po mnenju Seršen tudi v prometu, saj 40 odstotkov porabe energentov v državi predstavljajo goriva. Študent s fakultete za elektrotehniko Klemen Knez pa je opozoril na premajhno energetsko pismenost in opozoril, da bo treba varčevanje nagrajevati. “Žal smo prišli do točke, da nihče ne bo ničesar naredil zastonj, treba je razmišljati o tem, kako ljudi nagraditi,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje